Slovenci na avstrijskem Štajerskem in njihove pravice, lokalne volitve na Hrvaškem, učenje slovenščine med pandemijo, 40 let Kulturnega doma Gorica in 15. etapa dirke po Italiji
Šestinšestdeset let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Predsednica društva člen 7, Pavlova hiša Suzana Weitlaner opozarja, da razmere med Slovenci na avstrijskem Koroškem, gradiščanskimi Hrvati in Slovenci na avstrijskem Štajerskem ni mogoče primerjati, saj je teh manj in se za svoje pravice borijo krajši čas. Vseeno pa so veliko dosegli.
"Razmere so kočljive ... Če Slovenke in Slovence na Štajerskem porineš kam, kamor ne želijo iti, uničiš več, kot želiš doseči. Treba je previdno korak za korakom. Mislim, da smo v teh več kot 30 letih že kar nekaj dosegli."
Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah.
Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Nekaj so jih predstavili na virtualnem strokovno-znanstvenem posvetu, ki ga je pripravil inštitut za narodnostna vprašanja. Na njem so svoje izkušnje s poučevanjem slovenskega jezika na Hrvaškem in v Porabju med pandemijo predstavili nekateri učiteljice in učitelji. Med njimi je bila tudi Vera Hrga, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Splitu. Ponosna je, da je njena učenka, ki sicer nima slovenskih korenin, napisala pesniško zbirko v slovenskem in hrvaškem jeziku.
"V teh težkih časih smo ustvarili tudi nekaj zelo lepega. To je prva knjiga društva Triglav in je rezultat dela te naše učenke pri pouku in ljubezni do slovenščine."
Pred velikimi preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja praznovanje jubileja. Obiskovalcem je tako na ogled razstava Rokovanje kultur z deli več kot 60 likovnih umetnikov, ki so v preteklih desetletjih gostovali v domu, v katerem si slovenska, italijanska in furlanska kultura podajajo roke.
Na dom so Goričani čakali dolga leta. Na začetku prejšnjega stoletja je bilo središče kulturnega in gospodarskega dogajanja Trgovski dom, ki pa so jim ga fašisti odvzeli leta 1926. Šele z izgradnjo kulturnega doma so Goriški Slovenci vnovič pridobili svoj prostor v mestu. Odprtja leta 1981 se z osebno zgodbo spominja predsednik kulturnega doma Igor Komel.
"Ena stvar mi je ostala v spominu, ko je moja nona prvič stopila v Kulturni dom, to je bilo novembra leta 81, mi je dejala: Igor, zdaj me lahko tudi ne bo več, sem spet videla naš kulturni hram."
Gorico bo 23. maja obiskala tudi kolesarska karavana. Petnajsta etapa dirke po Italiji med Gradežem in Gorico, ki vključuje tudi Goriška brda in Novo Gorico ter skupni trg obeh Goric, Trg Evrope, se bo končala na Travniku v Gorici. To je še en kamenček v mozaiku zglednega čezmejnega sodelovanja v Evropi, poudarjajo pristojni.
Kaj pa si ob tem obetata obe Gorici?
Prisluhnite oddaji!
