Ljubezen v mitičnem poosebljanju, pesniški domišljiji, idealizirana, seksualizirana in razkazovanja v kulturni normi antične svobode, tudi univerzalna, razdiralna sila poželenja
Spolno poželenje je v grški literaturi redkokdaj pozitivna sila; na pojem dobrodejne ljubezni (kot v krščanski in romantični tradiciji) se naveže le tu in tam. Grška beseda éros – običajno jo je bolje prevajati s poželenjem ali slo kot ljubeznijo – označuje nasilno, razdiralno obsedenost. Telo je v ravnovesju samo, kadar ima nadzor nad samim seboj (sophrosýne): kadar čustva primerno obvladujemo. Eros, poželenje, pa je sovražnik spokojnosti in reda. Kot smo videli v prejšnjem poglavju, lahko spolna privlačnost zaneti celó vojno. V tragediji je eros, podobno kot jeza in ponos, nasilno čustvo – čustvo, ki uničuje domove in družbo, ko odgrinja tanko površino civiliziranih vrednot in razkriva živalske gone pod njo. Poželenje se ne vname v posameznikovi notranjosti, temveč pride od zunaj.
(Tim Whitmarsh: Starogrška literatura)
V oddaju Kulturni fokus se opiramo na temo leošnjega Grošljevega simpozija
Prvi Grošljev simpozij 24. oktobra 2009 je bil spremljajoči dogodek k odkritju spominske plošče klasičnemu filologu dr. Milanu Grošlju (1902–1979) na njegovi rojstni hiši v Kamniku. Zaradi velikega zanimanja je organizator dogodka, Društvo za antične in humanistične študije, sklenil uvesti tradicijo Grošljevega simpozija. Ta poteka enkrat letno, izbor referatov pa je objavljen v posebnem bloku prve ali druge številke v vsakem letniku klasičnofilološke revije Keria. Dvanajsti Grošljev simpozij z naslovom Pretresel je Eros mi čute ko burja: Ljubezen v antiki bo posvečen načinom, na katere so ljudje v starem veku in še pozneje doživljali, vrednotili, razlagali in umetniško obravnavali erotično ljubezen. Srečanje bo interdisciplinarno in mednarodno, sodelovali bodo klasični filologi in drugi jezikoslovci, literarni teoretiki, filozofi, zgodovinarji, sociologi in drugi. Zanimiva sta zgodovinski pregled in ožja tema erosa v filozofiji in filologiji, eros od bronaste dobe do poklasične Grčije, v rimski književnosti in latinskem jeziku ter v renesansi.
V oddaji tako sodeluje dr. Igor Škamperle, ki se ukvarja z dilemo, staro kot človek: scientia sexualis ali ars amandi in z mitom o rojstvu Erosa, dr. Brane Senegačnik razlaga stvariteljsko kozmično vlogo Erosa, dr. Irena Samide več pove o aktivnih in pasivnih pesniških muzah. Dvakratna doktorica Irena Avsenik Nabergoj razmišlja o erotični ljubezni in odzivu na nezvestobo v Evripidovi Medeji in v izbranih besedilih hebrejskega Svetega pisma, dr. Gregor Pobežin predstavlja nič kaj sremežljive erotične grafite v Pompejih, dr. Matej Hriberšek pa je izbral nekaj jezikovnih podob grškega in latinskega erotičnega izrazja, dr. Milena Mileva Blažić pa je svoj prispevek naslovila Motivi, motivni drobci in slepi motivi Pravljice o Amorju in Psihi v mladinski literarni vedi." V oddaji se različnih tem dotika tudi dr. Nada Grošelj, ki je ena izmed prirediteljic vsakoletnega Grošljevega simpozija, na katerem bo letos obravnavana naslovna tema.
