Na pravi strani

Je svoboda gibanja še brezplačna?

"Konstantno je treba gledati državi pod prste, ne glede na to ali je leva, zelena, rumena, rdeča ali desna"

crowd-1294991_1280-980x551.jpg
foto: pixabay

Javno življenje se po dobrem letu dni ponovno odpira. Za nami so trije t.i. lockdowni, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin in regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru in prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Slednje je bilo z vladnim odlokom prepovedano od meseca marca lani do preteklega tedna. Če nam je bila v imenu javnega zdravja svoboda gibanja nepričakovano onemogočena, zdaj pa se nam po malem vrača, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste?  Nam bodo slednji vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Kdaj bodo PCR testi brezplačni in bodo predstavljali "vstopnico" v normalno življenje vsem pod enakimi pogoji? Kakšna bo cena nove svobode? Bi morali v javnosti bolj glasno naslavljati problem erozije človekovih pravic, nespoštovanje ustave in zaton vladavine prava ter demokracije? Spomnimo na 32. člen slovenske ustave, ki pravi:

Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne.

Tudi pravica do zbiranja je temeljna človekova pravica, ki bistveno omogoča demokratično delovanje družbe, pa vendar je bila prebivalcem Slovenije, s strani oblasti, za več kot leto dni odvzeta.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo in to oblast ljudstvo lahko izvršuje tudi preko t.i. institutov neposredne demokracije in v bistvu tega ni mogoče kar a priori omejiti.

Poudarja direktor Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Završnik. Tudi sicer različni strokovnjaki in intelektualci že leto dni opozarjajo, da morajo biti ukrepi za zajezitev epidemije strokovni in ne politični. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so na podlagi pravice do dostopa do javnih informacij, vlado zaprosili, da jim predoči dognanja za sprejemanje ukrepov, pravi Anuška Podvršič.

Te dokumetacije nam niso posredovali, zato smo zaprosili tudi epidemiološki kolegij na NIJZ, pa so nam ravno tako izdali odklonilno odločbo, uspeli smo dobiti samo zapisnike strokovne skupine za covid pri ministrstvu za zdravje, iz katerih pa izhaja, da o nekaterih ukrepih sploh niso odločali, sploh pa niso o tem odločali tedensko.

Sogovornica dodaja, da »zato ne moremo vedeti ali so ukrepi sorazmerni, če ne poznamo ozadja in nimamo dostopa do informacij, ki so javnega značaja«

Nekdanja informacijska pooblaščenka in pravnica Nataša Pirc Musar pa opozarja na to, da morajo biti vsi ukrepi začasni in da se na njih »nikakor in nikoli ne smemo navaditi«

Veste, v takšni situaciji bi človek v razvitih demokracijah pričakoval več ne samo razumevanja ampak tudi znanja s področja človekovih pravic. Večkrat sem že kritično povedala, da razumem, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji, tako kot vse države po svetu, ampak če določenega področja strokovnjaki z ministrstev ne poznajo dovolj dobro, dejte lepo vas prosim vsaj vprašat, če česa ne veste!