"Ko druge siliš, da živijo po tvoji meri, jim morda vzameš najbolj žlahtno, kar je v njihovi kulturi. Grki ne morejo križem rok mimo nekoga, ki potrebuje pomoč."
Dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki živi in dela v Ljubljani, kjer poučuje na Škofijski gimnaziji, in v Atenah, tudi izobraževala se je na ljubljanski univerzi in v različnih mestih Grčije, zase pravi, da sedi na dveh stolih, saj je dvojezična, če zanemarimo oba mrtva jezika, katerih mojstrica je, hkrati pa jo navdušuje vse, kar ji s toplimi ljudmi in s prav takšnim podnebjem ponuja Grčija, malo hladnejšo Slovenijo pa pogreša, ko je dalj časa odsotna.
Včasih se zdi, da starogrško preteklost, sploh kulturne vrhunce antike poenostavljeno idealiziramo, vendar obenem pozabljamo, da je ta visoka kultura številnih mitov, z epiko, dramatiko, liriko in osnovami filozofije ter s primerom neposredne demokracije, tlakovala tudi osnove človekove etične drže, ki je ne more obvladovati nobeno novo, "izumljeno ali digitalizirano" zahodnoevropsko tehnološko bitje brez dediščine svojih človeških, sorodstvenih korenin. Gostja oddaje opaža, da se starogrškega jezika in nove grščine želi učiti vse več ljudi, ki želijo iskati po skrivnostih civilizacijsko primarnih temeljih in odkrivati posebne, velikokrat s čustvi in melanholijo zapisane besede v njihovi literaturi. Slovenci smo v zadnjih desetletjih sicer sistematično prevajali starogrška besedila, v 60. in 70. letih tudi novodobna in sodobna – prebiramo lahko denimo precejšen del opusa Nikosa Kazantzakisa –, vendar ne s tako kontinuirano skrbjo, da bi nad njimi imeli pregled, zato jih moramo še dodobra odkriti.
Dragica Fabjan Andritsakos, strnjeno slovenska filologinja, sicer pa, če navedemo podatke s spleta: profesorica stare in moderne grščine ter latinščine, doktorica jezikoslovnih ved, ki je študirala klasično filologijo ter nadaljevala študij sodobne grške književnosti in pridobila doktorat znanosti, je profesorica klasičnih jezikov in prevajalka iz sodobne grščine, stare grščine in latinščine. Poleg prevodnega ukvarjanja z antičnimi besedili, nedavno izdanega prevoda celotnega pesniškega opusa enega največjih grških sodobnih pesnikov Konstantina P. Kavafisa, imamo v njenem neposrednem prevodu iz tega jezika poslovenjen tudi roman Okrvavljena zemlja pisateljice Dido Sotiriou, ki tematizira velikokrat upodobljeno poglavje iz grško-turške vojne, svojo pozornost pa je usmerila v težko opisljivo trpljenje otrok. Poleg drugih njenih prevodov velja omeniti tudi poezijo Kiki Dimula, Zoi Karelli, Katerine Angelaki - Rouk in druge ...
