Poleg esencialnih elementov v periodnem sistemu najdemo še kopico drugih mineralov, ki pa ne izpolnjujejo treh pogojev, da bi jih lahko uvrstili med esencialne; vsaj približno moramo poznati priporočene dnevne odmerke zanje, njihovo vlogo v človeškem organizmu oziroma vključenost v biokemijske procese in pa vedeti moramo, kaj se zgodi, če jih zaužijemo premalo, pojasnjuje profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Med neesencialne minerale uvrščamo nikelj, stroncij, bor, silicij, aluminij in nekatere druge.
Vloga stroncija, niklja, bora in silicija v človeškem telesu še ni dovolj raziskana oziroma dokazana
Poleg esencialnih elementov v periodnem sistemu najdemo še kopico drugih mineralov, ki pa ne izpolnjujejo treh pogojev, da bi jih lahko uvrstili med esencialne; vsaj približno moramo poznati priporočene dnevne odmerke zanje, njihovo vlogo v človeškem organizmu oziroma vključenost v biokemijske procese in pa vedeti moramo, kaj se zgodi, če jih zaužijemo premalo, pojasnjuje profesor Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Med neesencialne minerale uvrščamo nikelj, stroncij, bor, silicij, aluminij in nekatere druge.
Ti minerali ne izpolnjujejo niti enega od teh treh pogojev; so pa nekateri izmed njih dokazano esencialni za rastline in določene skupine mikroorganizmov ter živali. Niso pa esencialni za ljudi, vsaj trenutno dokazov ni.
To pa še ne pomeni, da kdaj v prihodnje kateri od teh elementov ne bo uvrščen v skupino esencialnih, trenutna razvrstitev mineralov je namreč plod znanstvenih dognanj do danes.
Bor in silicij sta še najbližje temu, da bi ju nekoč lahko uvrstili med esencialne elemente. Bor je zagotovo esencialen za rastline, o vplivu na živali in ljudi pa za zdaj vemo premalo oziroma informacije niso dokazane.
Smo pa po drugi strani denimo o kromu še pred nekaj leti govorili kot o esencialnem elementu, nato pa je Evropska agencija za varnost hrane ugotovila, da je dokazov za njegovo esencialnost premalo.
