Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.

V Bukarešto v Romuniji se bomo odpravili z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Uršo Valič

Tokratne Naše poti so nas vodile v Romunijo. Tja smo se odpravili z etnologinjo in kulturno antropologinjo dr. Uršo Valič. Sprehodili smo se po revnejšem delu Bukarešte, po soseski Rahova, v kateri živi pretežno romska skupnost. Urša Valič je s tamkajšnjimi Romi preživela in delala kar nekaj mesecev. Tja sta jo odpeljala delo in ljubezen do muzejev, vendar je kmalu ugotovila, da bo službena pot prinesla veliko več spoznanj, novih obzorij in pogledov na svet romske kulture, kot je sprva pričakovala.

"Romunijo sem obiskala že večkrat. Prijavila sem se na enega od tamkajšnjih razpisov, da bi lahko opravljala raziskavo na področju ljudi, ki se spopadajo z invalidnostjo. Prijavila sem projekt, ki se je osredotočal na dostopnost invalidnih oseb do muzejev. Vendar so tudi v samem muzeju, s katerim sem sodelovala, želeli dati poudarek ustvarjanju odnosa z najbližjo sosesko. In seveda, najbližja soseska je bila soseska Rahova Uranus, v kateri živi pretežno romska skupnost," poudarja dr. Urša Valič.

Skozi pogovor smo iskali odgovore na vprašanja, ali so Romi v Romuniji, še posebej v predelu Bukarešte, kjer živijo, dobro vključeni v družbo in s čim se ukvarjajo? Ste vedeli, da se nekatere skupine v Romuniji imenujejo predvsem po dejavnosti, ki jo izvajajo? Med njimi so tudi florarji, gre za Rome oziroma bolje rečeno Rominje, ki se ukvarjajo s prodajo cvetja na največjem trgu, Trgu cvetja, v Bukarešti.

Dotaknili smo se tudi izzivov, s katerimi se spoprijema tamkajšnja romska skupnost. Eden sodobnih izzivov je predvsem dualizem, ki se kaže tudi pri nas, vendar k sreči v manjši meri kot v Romuniji.

"V Bukarešti lahko toliko bolj opazimo samo razslojevanje. Že po hišah, avtomobilih, načinu življenja lahko ugotoviš, kdo spada v kateri sloj. Ko sva se s partnerjem z avtobusom odpravila v romski muzej ob obrobju mesta, sva v nekaj kilometrih lahko opazovala, kako se spreminja okolica," se spominja dr. Urša Valič.

Sandi Horvat