Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hitler med svoje zaveznike razdeli slovensko ozemlje, naš osrednji likovnik v prvi polovici 20. stoletja, katoliško tiskovno društvo in napredek slovenske besede, ugledni predvojni gradbenik
Naš najpomembnejši impresionistični slikar Rihard Jakopič se je rodil leta 1869 v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, marveč tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki. Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti. Žal so razstavišče zaradi prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Na tem prostoru stoji danes slikarjev celopostavni kip. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.
Pred 150-imi leti je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva, prvega tovrstnega društva na Slovenskem. Njegov namen je bil »pospeševati cerkvene, družabne in narodne koristi z izdajanjem listov in knjig, pisanih v versko-narodnem in avstrijsko-domoljubnem duhu«. Takoj po ustanovitvi je društvo odkupilo Slovenskega gospodarja – prvi slovenski politični časopis na Štajerskem. Kmalu je postalo solastnik in potem lastnik Cirilove tiskarne, leta 1888 pa je prevzelo list Sudsteirische Post in na začetku 20. stoletja kupilo svoj lastni dom. Prvi predsednik društva je bil Janko Pajk, ki pa je že oktobra istega leta odstopil zaradi nezadovoljstva z nekaterimi zapisi. Sam je v članku Slovenci in njih duhovščina kot liberalni katoličan zahteval, da morajo biti duhovniki »po prirodnem čustvovanju najprej narodni in nato šele cerkveni«.
Gradbenik in podjetnik Josip Slavec je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič. Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje v okviru nemške organizacije »Todt« določeno za graditev obvozne ceste Šentvid–Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je z nacionalizacijo podjetje prešlo v okvir Gardbene direkcije Slovenije, iz katere se je razvil Gradis. Josip Slavec – rodil se je pred 120-imi leti v Tacnu pri Ljubljani – je bil tam še nekaj časa zaposlen.
Nemški nacistični voditelj Adolf Hitler je 12. aprila pred 80-imi leti v posebnih navodilih za razkosanje premagane Kraljevine Jugoslavije razdelil tudi slovensko ozemlje. Navodila so določala, da slovensko Štajersko, razširjeno južno od Save z 90 km dolgim in 10–15 km širokim pasom, in Gorenjsko dobi Nemčija, Prekmurje Madžarska, preostalo slovensko ozemlje Italija in manjši del tako imenovana Neodvisna država Hrvaška. Nemški okupator si je tako prisvojil največji in najrodovitnejši del Slovenije, skupno več kot 10.200 kvadratnih kilometrov ozemlja, kjer je po popisu leta 1931 živelo skoraj 800 tisoč prebivalcev, Italija je dobila 4.550 kvadratnih kilometrov ozemlja s 336 tisoč prebivalci, Madžarska pa 997 kvadratnih kilometrov z nekaj več kot 100 tisoč prebivalci. Del slovenskega ozemlja, okoli 20 kvadratnih kilometrov, je dobila tudi na novo nastala tako imenovana Neodvisna država Hrvaška. Pod njeno oblast je prišlo pet slovenskih naselij, in sicer Bregansko selo (današnja Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (današnja Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem z okoli 800 prebivalci. Ta razdelitev Slovenije je po večini ostala v veljavi tudi po dveh konferencah »o organizaciji jugoslovanskega prostora«, ki sta bili 18. in 19. aprila 1941 na Dunaju. Na njih je Nemčija dobila še štiri vasi v severozahodnem delu Prekmurja, v katerih je bilo nemško prebivalstvo v večini. S Hitlerjevo določitvijo meje v Sloveniji so bili najbolj nezadovoljni italijanski okupatorji, ki so pričakovali, da bo Italija dobila vsaj še premogovni bazen v Zasavju in železniško progo Ljubljana–Zidani Most–Zagreb.
