20-letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, 30-letnica izhajanja časopisa Porabje, z dražbo umetniški del do prenove študentskega kluba v Gradcu, kako se vpisati na pravo fakulteto

14. 2. 2001 je bil v senatu dokončno sprejet zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki opredeljuje pravice narodne skupnosti, območje, kjer naj bi se spoštovale, zagotavlja financiranje javnih uprav za uresničevanje zakonskih določil ter denar za obstoj in razvoj manjšinskih ustanov. Po dveh desetletjih ostajajo nekateri členi zakona mrtva črka na papirju, kljub temu je bilo njegovo sprejetje zgodovinsko prelomnico za manjšino. To še posebej velja za Slovence Videmske pokrajine. Država je po dolgoletnih zatiranjih končno priznala njihovo prisotnost in jim dodelila enakopraven položaj s Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Kot pojasnujej v pogovoru s Špelo Lenardič vodja Inštituta za slovensko kulturo v Špetru Giorgio Banchig, so se razmere bistveno spremenile.

"Klima prej je bila napeta, zdaj pa so se stvari pomirile in biti Slovenci ni več problem. Dvojezična šola je k temu veliko prispevala."

Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pa ob 20-letnici v Primorskem dnevniku poziva novi predsednik paritetnega odbora, odvetnik, Marko Jarc. Paritetni odbor, ki skrbi za nadzor uresničevanja pravic manjšine, je ustanovil deželni centralni urad za slovenski jezik. Z vzpostavitvijo mreže prevajalskih storitev bi bila ta poenotena za vse občine. A urad še ni povsem zaživel.

Da ima odgovornost za spoštovanje vidne dvojezičnosti in rabe slovenskega jezika tudi sama manjšina, opozarja goriški trgovec Benedikt Kosič, ki ohranja družinsko tradicijo v središču mesta:

"Dvojezičnost je vezana na nas same, kako smo mi, manjšina, spoštovani in sprejeti v mestu, kako sami nastopamo."

Z odgovorno urednico tednika Porabje Marijano Sukič, z njo se je pogovarjala Silva Eory, se spominjamo začetkov edinega slovenskega časopisa rojakov na Madžarskem. Prva številka je namreč izšla 14.2. 1991, torej pred 30 leti.

"Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši"

Komunikacija z Mursko Soboto, kjer so časopis tiskali, je potekala prek Budimpešte, saj neposredne telefonske povezave Porabja s Slovenijo ni bilo. Več o začetkih izhajanja takrat 14-dnevnika in izzivih zdaj tednika več v oddaji. Tu pa si lahko ogledate 1.številko Porabja

Predsednica graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jera Jagodic pojasnjuje, kako zdaj poteka študij in kako deluje klub na daljavo. Spregovori pa tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. Svoja dela je prispevalo 21 umetnikov. Med njimi so znani koroški slovenski likovni umeniki ; Valentin Oman, Gustav Januš, Tanja Prušnik, Karl Vouk, Mirko Malle in drugi... Katalog si lahko ogledate na KSŠŠG_dražba KATALOG. 

Dražba umetniških del, na kateri lahko sodelujete, poteka do 28.2. 2021. Več informacij najdete tu.

O izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pa pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in naj se odločijo za študij, ki jih veseli.

Prvi