naPOTki

"Samostojnost občine - kljub njeni majhnosti - prinaša več prednosti kot slabosti"

Občina Zavrč sodi med najmanjše tako po površini kot tudi po številu prebivalcev

IMG_20210211_124337
Občinska tabla
foto: Jure Čepin / Prvi

Zadnja v sklopu najredkeje poseljenih občin v Sloveniji je Zavrč. Gre za majhno občino (njena površina meri dobrih 19 kvadratnih kilometrov) z malo prebivalci (okrog 1.500), ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Eno od devetih naselij, ki sestavljajo občino, je Turški Vrh, kjer živi predsednik turističnega društva Zavrč Martin Težak. Svojo občino predstavi takole:

Zavrč leži na skrajnem severu Haloz. Naša občina je usmerjena bolj v vinogradništvo, nekaj je sicer manjših kmetij, ampak glede na dostopnost terena je kmetijstvo bolj postranska zadeva, več je vinogradništva. Sicer pa imamo v občini kar štiri cerkve in mislim, da je v Sloveniji malo tako majhnih občin, ki se lahko pohvalijo s štirimi cerkvami.

Razgiban relief v Halozah

foto: Jure Čepin / Prvi

Poleg cerkva je ena izmed kulturnih znamenitosti Zavrča tudi na vzpetini ležeči dvorec z začetka 17. stoletja. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, danes pa je v dvorcu sedež občine. Je pa v Zavrču še ena znamenitost, ki vzbuja pozornost, in sicer stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob "turške babice".

Turki so se leta 1683 premagani vračali z Dunaja in ena od anekdot pravi, da je tukaj pokopana turška babica. Mislim pa, da je bolj smiselna razlaga, da je bil to turški baba oziroma vojskovodja, ki je umrl naravne smrti v Turškem Vrhu in je tukaj tudi pokopan, mi pa smo si potem malo priredili to turško babico. Obeležje še obstaja, sicer je v slabem stanju, podrto, ampak vidi pa se, kje je nekoč stalo.

Obeležje groba "turške babice"

foto: Jure Čepin / Prvi

Skozi občino sicer vodi tudi vinska turistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in v celotnih Halozah. Največji turistični potencial Zavrča predstavljata pohodništvo in kolesarjenje. Občina bi morala obe panogi še bolj spodbujati, posledično pa bi se v Zavrču hitreje začel razvijati tudi turizem, je prepričana Danica Vajda, predsednica planinskega društva Haloze – sekcija Zavrč. Sicer pa v samostojnosti občine vidi precej več prednosti kot slabosti.

V četrt stoletja, odkar je Zavrč samostojna občina, se je pri nas zelo veliko naredilo. Vsi so se trudili za to, župani in svetniki, tako da so tudi ljudje nekaj pridobili, predvsem ceste, ki so bile dolga leta slabe, zdaj ima skoraj vsaka hiša asfalt.

Vinsko turistična cesta Haloze

foto: Jure Čepin / Prvi

Dodatna prednost je ta, da so v majhni občini prebivalci med seboj veliko bolj povezani, kot bi bili v večji občini. Za povezanost v Zavrču skrbi 11 društev, med katerimi sta tudi društvo gospodinj Zavrč, brez katerega praktično ne mine noben večji dogodek v občini, in kulturno društvo Maksa Furijana. Poimenovano je po gledališkem in filmskem igralcu, ki se je leta 1904 rodil v Zavrču.

Največja težava Zavrča pa sta odseljevanje mladih v večje občine in upad števila prebivalcev. To potrjujejo tudi statistični podatki – demografska analiza podeželskih in urbanih območij izpred dveh let je pokazala, da haloške občine sodijo med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Tudi skupni prirast, ki upošteva rojstva, smrti in selitve, je v Zavrču med najnižjimi v državi. Po podatkih Statističnega urada je v Zavrču še leta 2017 živelo več kot 1.800 prebivalcev, lani pa manj kot 1.500. Želja vseh je, da bi mladi ostali v Zavrču, pravi Irena Kokot, predsednica društva gospodinj Zavrč.

Mladih enostavno ni, to se opazi tudi v našem društvu, najstarejša članica šteje 83 let, potem so še 70- in 65-letnice, to je pa tudi vse. V prvi triadi osnovne šole je nekaj več kot 20 otrok, 1. razred pa obiskujejo 3 otroci.

Naše popotovanje po Zavrču pa vendarle končujemo z bolj pozitivno zgodbo, ki je pred slabim desetletjem občino naredila bolj prepoznavno v slovenskem prostoru; nogometni klub Zavrč je bil v sezoni 2012/2013 zmagovalec 2. slovenske nogometne lige, nato pa je naslednje tri sezone tekmoval v najvišjem nogometnem tekmovanju pri nas in se meril s precej večjimi klubi. Vzdušje je bilo takrat v Zavrču zares neverjetno, se spominjajo Zavrčani.

Danica Vajda, Irena Kokot, Milena Potočnik in Martin Težak

foto: Jure Čepin / Prvi

 

foto: Jure Čepin / Prvi

 

Nogometni klub Zavrč

foto: Jure Čepin / Prvi

 

Zavrč

foto: Jure Čepin / Prvi