Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. France Stele (1886-1972) eden naših najpomembnejši umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja, preučevanje potresov, domoljub in avtor koroških povesti, operni umetnik z izrazito svojim konceptom
Seizmolog Albin Belar sodi med pionirje sodobne seizmografije na svetu. Dve leti po hudem potresu, ki je aprila leta 1895 prizadel Ljubljano, je že organiziral in vodil prvo seizmološko postajo v takratni avstro-ogrski monarhiji. Delovala je v stavbi sedanje srednje šole za elektrotehniko in računalništvo v Vegovi ulici in je bila hkrati tudi prva potresna opazovalnica v Evropi. Z njo je bilo mogoče primerjati le še nekaj podobnih na Japonskem. V naslednjih letih jo je izpopolnjeval ne le s kupljenimi, temveč tudi z doma narejenimi napravami, potresomeri, ki jih je sam izumil. Po Belarjevem zgledu so v avstro-ogrski monarhiji začeli postavljati mrežo opazovalnic; te so opravljale tudi nekatere meteorološke meritve. V prvem desetletju 20. stoletja je izdajal časopis v nemščini z naslovom “Potresna opazovalnica”; poleg nekega japonskega je bil to najstarejši znanstveni časopis te vrste na svetu. Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska vojska na soški fronti z njegovimi aparaturami ugotavljala položaje sovražnikovega topništva. Tudi zaradi tega so ga v novi državi odpustili, prisilno upokojili in mu zaplenili knjižnico in drugo gradivo, večino aparatur pa prenesli v Beograd. Doktor fizikalnih znanosti Albin Belar se je rodil leta 1864 v Ljubljani.
Umetnostni zgodovinar, publicist in urednik France Stele je po gimnaziji v Kranju na Dunaju študiral slovansko filologijo in zgodovino. Leta 1912 je promoviral z disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem in delal nato pri komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo. Tam je spoznal modernistično umetnost. Po vrnitvi v domovino je prevzel vodstvo spomeniškega urada. S svojim izjemno strokovnim konservatorskim delom, ki je temeljilo na odličnem znanju in vestnosti, je rešil pred propadom številne umetniške spomenike. Kot profesor je vzgojil generacije umetnostnih zgodovinarjev, leta 1940 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1951 pa je bil član Mednarodnega komiteja za spomenike pri Unescu. Dobil je Prešernovo nagrado, leta 1969 pa mednarodno Herderjevo nagrado. Veljal je za našega najpomembnejšega umetnostnega zgodovinarja 20. stoletja, saj je bil kot prvi slovenski član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino strokovno vključen v svetovni raziskovalni prostor. France Stele – rodil se je na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku - je bil prvi slovenski poklicni konservator; ravnal se je po načelih dunajske šole, ki pa pravijo, da je treba umetniško delo ne le restavrirati, ampak tudi konservirati.
Narodopisec in pisatelj Metod Turnšek je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; med vojno je tudi doktoriral. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela. V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Po njegovi zaslugi smo že dve desetletji pred drugim vatikanskim koncilom dobili to mašno knjigo katoliške cerkve v slovenskem jeziku. Prvo izdajo je s sodelavci pripravil leta 1944, druga je izšla pred 60. leti v Celovcu in tretja leta 1965 v Ljubljani. Metod Turnšek se je rodil leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
Operni režiser Hinko Leskovšek se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil leta 1919 v Mariboru.
