»To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.

Jančarjevo videnje usode, ki je januarja leta 1944 doletela premožna Ljubljančana, zakonca Hribar z gradu Strmol

»To noč sem jo videl je družbeni roman Draga Jančarja, dramatika, esejista ter enega največkrat prevajanih in najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljev. Roman je bil ob izidu na vrhu lestvic prodaje, leta 2010 je prejel nagrado kresnik, kritiki pa so ga ocenili za enega najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.« Tak je opis znanega Jančarjevega romana, ki ga najdete na svetovnem spletu. Ajda Vodlan, kolumnistka, pa je o njem povedala še veliko več.

"Zelo mi je všeč, ker se avtor drzno, pogumno, sooča z vprašanji druge svetovne vojne ... Ne postavlja se v vlogo razsodnika, kaj je prav in kaj ni prav, sploh ker je tema vojna, partizanstvo, bela garda, ampak v ospredje daje posameznika. Zelo dobro to prikaže skozi Veronikino zgodbo in besede nemškega zdravnika, da je ona želela le živeti ... To se mi zdi zanimiv koncept, ki ga včasih pozabimo, ko govorimo o zgodovini."

Torej ne gre še za eno knjigo, ki bi Slovence delila?

"Ne, če jo le pravilno beremo. Jančar ni sodnik, pusti bralcu, da sam pri sebi skozi pripoved ugotovi, kaj je pravično in kaj ni ... Bralcu res omogoči, da se sam odloči, si samo poda odgovore na vprašanja ... Mislim, da bi to knjigo moral prebrati prav vsak Slovenec, saj nas druga svetovna vojna še vedno preveč deli in tu Jančar postavi dobre argumente, ki dajo ljudem misliti, da se začnejo bolj ukvarjati s prihodnostjo kot preteklostjo."

 

Andreja Čokl