Aktualna tema

Zdravstveno osebje daje vse od sebe

Po svetu že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski

65250818_sestre
foto: BOBO

"Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih v bolnišnicah po državi, na katerih zdravijo covid-19, doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti." Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšen je sicer položaj v bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje?

Pred epidemijo je v zdravstvenem sistemu manjkala vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, na to je Zbornica zdravstvene in babiške nege pristojne opozarjala že več kot 15 let. Med epidemijo je še slabše, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci, zato je pomanjkanje zaposlenih še večje. Zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, so popolnoma izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Jeseni je bilo rečeno, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, danes je še huje – še posebno na izpostavljenih oddelkih, taki pa so danes tudi zaradi covida tako rekoč vsi. Ker je medicinskih sester preprosto premalo, zdaj opravljajo le najnujnejše intervencije, da jih lahko zagotovijo vsem pacientom. To, da se ne morejo v celoti posvetiti vsakemu pacientu, jih spravlja v veliko stisko.

Glavna medicinska sestra internistične službe v bolnišnici Jesenice Anja Novak poudarja, da so se medicinske sestre vedno prilagajale razmeram in se vedno bodo.

"Na začetku smo imeli težave. To je bilo novo okolje in nov način dela, vendar smo se prilagodili. Veliko je tudi pozitivnih zgodb in odzivov pacientov in njihovih svojcev. Za praznike smo dobili nekaj darilnih paketkov in pisma pohval ter novoletne voščilnice. Tega prej nismo bili vajeni. To je res nekaj, kar te vsak dan spravi v dobro voljo."

Po podatkih, ki jih pridobiva Zbornica z vseh ravni zdravstvenega in socialnega varstva, ocenjujejo, da je za to boleznijo zbolela tretjina zdravstvenih delavcev. Na še večjo problematiko opozarja doktorica Brigita Skela Savič. Po svetu med drugim že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski. Pojavlja se posttravmatska stresna motnja, tudi depresija.

"V prvih vrstah, na intenzivni terapijah, imajo težave predvsem mlade medicinske sestre in mladi zdravniki. Soočajo se s težkimi situacijami, ko morajo pacienta seznaniti s potekom zdravstvene obravnave, hkrati pa imajo obveznosti do svojcev, ki teh ljudi ne morejo obiskati. Že zdaj je med zdravstvenim osebjem opaziti poslabšanje duševnega zdravja in potrebni so nujni ukrepi."