Sotočja

'Na provokacije ne nasedamo'

Odziv na mazaške akcije na avstrijskem Koroškem, 11. Pisana promlad in 1. literarni natečaj za mlade rojake na Hrvaškem, reševanje turizma v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje skupnega gospodarskega prostora

Dv
Koga motijo slovenska krajevna imena?
foto: Novice.at

Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroškem?

Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence, verjame, da ne.

»Teh dogodkov ne komentiramo, ker gre za čisto provokacijo, ki skuša v tem predvolilnem času preusmeriti pozornost od uspehov naših občinskih list na vprašanje nacionalnosti. Na ta način mi ne pristajamo.«

Deželni glavar Peter Kaiser je ostro obsodil takšno nesprejemljivo vedenje. »Koroška je dežela raznolikosti in večjezičnosti, ozkoglednost in tista večno ideološka zazrtost v preteklost v alpsko-jadranski regiji že zdavnaj nimajo več prostora«, je dejal Kaiser. Gabriel Hribar pa je prepričan, da je to najmanj, kar je lahko storil.

Največ dvojezičnih krajevnih tabel so pomazali v občinah Pliberk, Dobrla vas in Škocjan, predsednik Enotne liste pa pričakuje, da bodo pristojni našli storilce in jih ustrezno kaznovali.

V petek 21.1. se je iztekel rok za oddajo kandidatnih list in Enotna lista ima svoje kandidate, tako kot pred petimi leti, v 22 občinah. Je bilo težko najti kandidate? Ne, pravi Gabriel Hribar, zadovoljen, da je med njimi veliko mladih.

»Moram reči, da imajo naše liste velik ugled med prebivalci, sploh med koroških Slovenci, tako da nam je uspelo pridobiti 517 kandidatov. Imeli bi jih še več, če ne bi bilo omejitev. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspelo dobiti veliko mladih. Kar 15 % vseh je mlajših od 30 let, kar pomeni, da smo zelo vitalni.«

Enotna lista, ki na lokalnih volitvah nastopa pod imeni različnih list, si je zastavila za cilj ohranitev županskih mest v Železni Kapli in Globasnici, računajo pa še na kakšnega župana več; npr. v Bistrici pri Pliberku, v Selah in Borovljah, kjer se za to mesto poteguje Romen Verdel, ravnatelj slovenske glasbene šole. Prav tako pa si želijo povečati število občinskih svetnikov. Zdaj jih imajo 58.

Na dan z besedilom!

Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Odziv mladih literatk in literatov vsako leto preseneti tudi organizatorje. Letos je izziv še večji, pravi Jasna Černjak, strokovna sodelavka Volbankove ustanove, pobudnice akcije. Večji del pouka namreč poteka na daljavo od doma, medtem ko so prejšnja leta pri pisanju pomagali učitelji v šolah.

»Morda bo pa ravno to še dodatna spodbuda. Prejšnja leta so še posebej v nižjih razredih večinoma delali skupaj, zato so si bili prispevki večkrat zelo podobni. Mogoče bo letos to drugače in bo vsak sam dobil idejo, o čem pisati.«

Tako kot vsako leto so tudi tokrat določeni naslovi za posamezne kategorije; od »Igramo se« za najnižjo starostno kategorijo, »V mojem svetu«, »Mreže« do »Na zdravje« za literate do 25. leta starosti. V vsaki kategoriji bodo izbrali in nagradili tri najboljša besedila. Podelili bodo tudi več posebnih nagrad. In sicer za najboljše besedilo v narečju, za strip in za učence iz šol, kjer slovenščina ni učni jezik.

»Prav je, da damo priložnost vsem, ki se učijo slovenščino, da sodelujejo. Ne moremo pa vseh dati v isti koš, saj je velika razlika med učenci Slovenske gimnazije in tistimi, ki se slovenščino učijo kot izbirni predmet 2 uri na teden. Ti nimajo možnosti, da bi dobili nagrado, zato jih skušamo motivirati k učenju in nadaljnjemu spoznavanju jezika. … Tako dobijo priložnost tudi tisti, ki nimajo stika s slovenščino vsak dan.«

Pisana promlad je v desetletju postala zelo pomemben natečaj. Lani je tako več kot 700 mladih iz 39 izobraževalnih ustanov poslalo kar 821 različnih prispevkov.

»To je edini natečaj pisanja v slovenskem jeziku na avstrijskem Koroškem in že zato zelo pomemben. Zdi se mi, da je dobro, da na tak način lahko učitelji dodatno motivirajo učence, jih spodbudijo, da na kreativen način pokažejo, kaj vse so se naučili. Poleg tega pa si lahko vsak zase zamisli svoje umetniško besedilo, saj ni nekih smernic.«

Za učence pa je velika nagrada tudi javna predstavitev njihovih najboljših del na zaključni prireditvi. Lani je, žal, ni bilo mogoče izpeljati. Jasna Černjak upa, da  bo to letos vnovič možno.

»Nepopisen občutek je, če lahko otroci svoje besedilo predstavijo, povedo, kaj so napisali in se pokažejo pred drugimi. Se mi zdi da to zelo vpliva tudi tako na njihovo narodno kot osebno samozavest. To res pozitivno.«

Slovenija od 1 do 10

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je konec lanskega leta pripravila 1. literarni natečaj za učence slovenskega pouka. Gre za enega od projektov, ki ga je lani prvič podprlo tudi hrvaško ministrstvo za izobraževanje.

Doktor Klemen Lah, profesor slovenščine in lektor za slovenski jezik na reški Filozofski fakulteti in na fakulteti v Zadru, je bil predsednik strokovne žirije, ki je pregledala vseh 15 prispelih besedil in izbrala najboljše.

»Lahko rečem, da je bilo to zelo doživeto branje. Razveselilo me je, kako so učenci doživeto pisali o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in znamenitostih, kako zelo so se potrudili in z besediščem in z obliko, da je čim lepše zvenelo.«

Da so tovrstni razpisi zelo pomembni za motivacijo učencev, se strinja tudi Klemen Lah.

»To kar se čuti iz natečajnih prispevkov, je povsem nekaj drugega kot v šoli, kjer tudi delam. Tam se čuti, da je to bolj dolžnost, tu pa se je pokazalo veselje do pisanja, doživet pristop. Zelo prijetno smo bili presenečeni.«

Kaj ga je najbolj presenetilo? Nagrajena pesem v višji starostni kategoriji od 5. do 8. razreda, pravi.

»Bi lahko rekel, kar velja tudi za nižjo starostno stopnjo, da so bili to prispevki, ki bi jih lahko napisali tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da starši, slovenski starši na Hrvaškem, z otroki v resnici gojijo zelo lepo slovenščino, jih zelo spodbujajo k ustvarjanju. Je kar presenečenje, ko vidiš, da je slovenski jezik lahko ravno tako bogat in živ tudi izven Slovenije.«

Slovenija od 1 do 10

foto: Mateja Železnikar

Pandemija je turizem zelo hudo prizadela

Pandemija povzroča veliko izgubo na področju turizma. Dejavnosti in z njimi tudi zaslužek se je ustavil čisto na vseh ravneh te gospodarske panoge. O trenutnih aktivnostih, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija in posledicah, ki jih je pandemija povzročila med našimi najštevilčnejšimi tujimi gosti, Italijani, se je Špela Lenardič pogovarjala s predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Italiji, Aljošo Oto, ki živi in dela v Milanu.

Mesto ima neko novo podobo. Veliko manj ljudi, prometa, hrupa, pravi, kar je velik korak naprej.

»Je pa turizem v velikih mestih kot so Milano, Venezia in Rim utrpel zelo velike izgube…  Hoteli so zaprti, število prihodov in nočitev se je zmanjšalo za 80%... Manjka mednarodni turizem, tujih turistov ni.«

Je Italija že kako priskočila na pomoč turističnim delavcem? Ima načrt kako dvigniti turizem na prejšnji nivo? Italija je že od začetka zelo proaktivno skušala reševati stvari, pojasnjuje Aljoša Ota.

»Izgube pa so tako velike, da bi jih lahko rešuje samo država. V več delih je italijanska vlada podprla turizem s tako imenovanim ristori. Turistične agencije, hoteli so imeli nadomestilo za določene izgube. Tudi vavčerji so bili, a niso imeli takega uspeha kot v Slovenij.«

Italijani so veljali za naše najštevilčnejše goste. V letu 2019 je bilo skoraj 600.000 prihodov in 1,3 milijona nočitev naših zahodnih sosedov. Lani je bilo povsem drugače.

»Italija je trpela še bolj kot ostali naši tuji trgi, Avstrija in Nemčija. Zabeležila je namreč skoraj 70% izpad prihodov in nočitev. Do novembra letos smo zabeležili 160 tisoč prihodov in 360 tisoč nočitev, kar predstavlja 70% upad. Nemčija ima 50% upad in Avstrija 60%. Obe državi sta nekoliko bolje odreagirali na to krizo.«

V prvih dveh mesecih lanskega leta, pred pandemijo, je v bilo v Sloveniji skoraj 160.000 nočitev Italijanov, julija in avgusta še skoraj 92.000 nočitev. Aprila lani in v zadnjih mesecih nočitev ni, opozarja predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji in upa na izboljšanje v letošnjem letu.

Bolj kot za turistično promocijo Slovenije zdaj skrbijo za ohranjanje komunikacije s poslovnimi javnostmi, turističnimi agencijami in manj širšo javnostjo, dodaja. Zelo dejavni so bili v poletnih mesecih, ko se je lahko potovalo. Jeseni so sodelovali na največjem italijanskem turističnem sejmu TTG v Riminiju, ki je bil, zatrjuje Aljoša Ota, zelo uspešen.

»Veliko zanimanja je bilo za Slovenijo s strani italijanskih agentov. Zaradi teh negotovih časov pa ne vemo še, kdaj bomo lahko prišli do istih številk.«

Kljub vsemu pa ostaja optimističen. Z izboljšanjem zdravstvene slike bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan.

»Zdravstvena slika se mora izboljšati v vseh državah. Ko bomo lahko varno potovali vsi bomo spet videli pozitivne številke. Cilj vseh vlad, italijanske, slovenske in vseh evropskih, da ustvarimo varno epidemiološko sliko v celi Evropi, da se lahko spet potuje.«

Skupni gospodarski prostor

Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani proslavila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni organizaciji porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih za letos načrtovanih prireditev in drugih aktivnosti, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Andrea Kovacs.

ZSM je lani skupaj z občino Monošter in lendavsko Galerija-Muzejem dokaj uspešno izpeljala likovno kolonijo, pravi sogovornica, toda slaba epidemiološka slika novembra in decembra jim je preprečila odprtje razstave.

»Zato smo se odločili, da bomo v začetku leta takrat nastala dela na kratko predstavili prek spletne strani zveze in našega FB profila. Za pomoč smo prosili umetnostnega zgodovinarja Atillo Pisnjaka, ki nas bo popeljal po razstavi.«

Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga vedno obeleževali, pa bodo virtualno predstavili nekaj utrinkov njihovega kulturnega življenja. Tudi to je eden od načinov, kako priti do rojakov v Porabju, je prepričana Andrea Kovacs.

Preloženo praznovanje 30-letnice delovanja Zveze pa po novem načrtujejo maja letos, ko bodo razmere že boljše, saj si praznovanja brez ljudi ne predstavljajo.

Zveza je dejavna tudi na področju gospodarstva. Pripravili so program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem od 2021 do 2024, kjer računajo tudi na denar iz Slovenije. Tu so še določena vprašanja, ki jih morajo rešiti, pravi Andrea Kovacs, nato pa gre dokument v medresorsko usklajevanje.

»Že dolga leta govorimo o tem, da je treba Porabje gospodarsko okrepiti, saj to lahko ogromno doprinese na področju jezika in identitete. To hočemo doseči, seveda tudi z madžarskim programom in sredstvi, ki jih bo namenila Slovenija. Imamo nekaj podjetij, tudi na področju turizma, prepričana sem, da z njihovo okrepitvijo lahko veliko pridobimo.«

Njihova skrb so predvsem mladi, ki bodo, če bodo živeli bolje, ostali v Porabju in bili dejavni del narodne skupnosti.

»Naloga je težka, ampak vsi delamo na tem, da jih uresničimo.«

Spodbudna novica je, da so na monoštrski gimnaziji dijaki, ki nameravajo študirati v Sloveniji ali slovenščino na Madžarskem.

»To pomeni, da si bomo lahko zagotovili primerne kadre za področja, ki so pomembna za narodno skupnost.«

Za Porabje bi bilo pomembno, da slovenščina postane ekonomski dejavnik, poudarja tudi predsednica ZSM. Že dalj časa si želijo podružnice katerega od slovenskih podjetij, hkrati pa morajo okrepiti tudi svoja podjetja, da bodo konkurenčna tujim in morda prišla tudi v Slovenijo.

»Pomembno bi bilo, da obrtniki in podjetniki sodelujejo, da postanejo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, tako kot govorimo, da smo del skupnega slovenskega kulturnega prostora.«

Ravno zato si želijo tudi razvoj sosednjega Goričkega, saj bo to pritegnilo tudi rojake iz Porabja.

»Delamo na tem, da ta obmejni prostor res postane gospodarsko razvitejši, da postane območje, ki ponuja primerne pogoje za vsakega, tudi za mlade, da ostanejo na tem območju, da ohranjajo kulturne, gospodarske in prijateljske stike s slovenskimi partnerji na drugi strani. Ti redni stiki bodo v veliki meri prispevali, da se bo jezik vse bolj uporabljal, to pa nato vplivalo tudi na identiteto. Še bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci, kaj je naša naloga in bomo vsi skupaj delali za ohranitev skupnosti.«

Več pa v oddaji. Prisluhnite!