Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
81-letna Marija in 91-letni Konrad Grum sta se (ponovno) našla po šestih desetletjih
Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
Zaljubila sta se mlada, njuni ljubezni je nasprotoval njen oče, zato sta šla vsak svojo pot. Vmes se je zgodilo življenje. Oba sta se poročila, ustvarila družino, a nikoli nista prenehala misliti eden na drugega.
"Trideset let sem jo vsako noč sanjal. Žena je za to vedela, a tako je pač bilo."
Ona je njega sanjala le dvakrat, a to ne pomeni, da o njem ni razmišljala. Misli je zapisovala tudi na papir in vedela je, da je (bil) ljubezen njenega življenja. Pisala je v pretekliku, ker si ni mislila, da se bosta čez toliko let spet srečala. In kako je prišlo do srečanja? Prvi korak je naredil on.
"Vedel sem, da je vdova in kakšen je njen priimek, nisem pa imel telefonske številke. Poklical sem na informacije, gospod mi je pa dal kar vse telefonske številke pod tem imenom. Prva je bila prava."
Kmalu sta se srečala in se našla po zadnjih treh številkah registrske tablice avtomobila. Kot pravita, se sicer po 60-ih letih ne bi prepoznala.
Po dveh letih sta se - neozirajoč se na kogarkoli - poročila, odšla na poročno potovanje in letos bosta praznovala 3. obletnico poroke.
