Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Milka Hartman (1902-1997) tankočutna koroška pesnica, duhovnik v naravoslovju, dramatik in velike zgodovinske teme, preučevanje zamejskih slovenskih narečij
Na današnji dan leta 1824 se je v Kranjski Gori rodil naravoslovec Simon Robič. Kot kaplan je služboval v različnih krajih na Kranjskem, najdlje na Šenturški Gori ‒ tam je nekaj let vodil tudi zasilno šolo. Že med šolanjem na ljubljanski gimnaziji ga je botanik Franc Hladnik navdušil za prirodopis. Zbiral in opisoval je rastline, žuželke in druge členonožce, polže ter kamnine, jih pošiljal tudi drugim raziskovalcem in objavljal svoja odkritja v različnih strokovnih publikacijah. Sistemske preglede je v zadnjem desetletju 19. stoletja objavljal v “Izvestjah Muzejskega društva za Kranjsko”. Ustvaril je bogate zbirke; del teh hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Simon Robič je odkril več novih vrst in podvrst gliv, mahov, polžev in hroščev. Nekatere so imenovali po njem.
Leta 1902 se je v kmečki družini v Libučah pri Pliberku na Koroškem rodila pesnica Milka Hartman. Po osnovni šoli je ostala na domači kmetiji; želela je sicer na učiteljišče, a ji je prva svetovna vojna prekrižala načrte. Že leta 1918 je napisala svojo prvo ohranjeno pesem z naslovom Zakaj bi jaz ne pela in v njej izpovedala svojo predanost širjenju in utrjevanju slovenskega jezika. Leta 1925 je v Ljubljani končala gospodinjsko šolo, nato pa je na Koroškem, v Zagorju, Škofji Loki, Hrastniku, Bledu in Celju vodila gospodinjsko-kuharske in pevske tečaje. V tem času je v samozaložbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »Dekliške pesmi. Med cvetjem in v solncu«, ki je obsegala 25 pesmi. Posnetek. Pozneje so izšle še zbirke Moje grede in Lipov cvet ter leta 1977, v podjunskem narečju, Pesmi z libuškega puela. Leta 1984 je majhen izbor Milkinih pesmi v angleškem prevodu našel pot do ameriškega bralca v antologiji "Koroška slovenska poezija". Peter Kersche in Janko Ferk sta poskrbela za izdajo pesmi v nemškem prevodu. Tako je ob njeni osemdesetletnici izšel izbor v nemščini Gedichte aus Kärnten, ob devetdesetletnici pa angleško-slovenska zbirka Midsummer Night/Kresna noč. Zbirka Zimske rože je izšla po njeni smrti. Koroški pesnici, učiteljici in vzgojiteljici Milki Hartman so na pobudo Društva slovenskih pisateljev v Avstriji lani dan po slovenskem kulturnem prazniku pred kulturnim domom v Pliberku odkrili spominsko ploščo.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft je študiral slavistiko in dramaturgijo na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral in deset let pozneje doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je režiral v Ljubljani, večino vojnih let je bil zaprt, po vojni pa je bil do leta 1962 režiser in dramaturg v ljubljanski Drami ter hkrati predaval novejšo rusko književnost na filozofski fakulteti. V Kreftovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so “Kranjski komedijanti”. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre “Županova Micka”. Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje, predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebno posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado. Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser Bratko Kreft se je rodil leta 1905 v Mariboru.
Jezikoslovec Tine Logar je leta 1940 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leto pozneje pa doktoriral z disertacijo o horjulskem govoru. Med vojno je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju, po njej pa je med drugim na filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, bil njen dekan ter predsednik glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V svojih številnih delih je objavljal nova dognanja o slovenskih narečjih ter njihovih glasovnih in drugih posebnostih. Velik je tudi njegov prispevek pri spoznavanju zamejskih slovenskih narečij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Posebno pomembne so bile njegove slovenistične pobude ob poletnih seminarjih za tuje slaviste, na katerih je redno predaval in jih tudi vodil. Jezikoslovec in dialektolog Tine Logar, ki je bil zaslužni profesor ljubljanske univerze ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je rodil leta 1916 v Horjulu.
