Na današnji dan

15. januar

Josip Vandot (1884-1944) »oče« Kekca, literarnega junaka, ki je vstopil v film, slovensko posvetno pesništvo in Pisanice, urednica revij za otroke, ženske in izseljence, brez dodatnega kisika na »strehi sveta«

65540688
Prvi film o Kekcu je bil posnet leta 1951
foto: https://en.wikipedia.org/wiki/Kekec_(1951_film)

Pesnik Feliks Anton Dev velja za najzvestejšega učenca pobudnika slovenskega posvetnega pesništva Marka Pohlina. Po šolanju v jezuitskem kolegiju v Ljubljani je stopil v red bosonogih avguštincev in prevzel redovniško ime Janez Damascen. Na Dunaju je doštudiral teologijo, leta 1755 je bil posvečen in v Ljubljani postal lektor za filozofijo in teologijo; bil je tudi član obnovljene Academie operosorum. Dev velja za začetnika slovenskega posvetnega pesništva; zgledoval se je po latinskih klasikih in po avstrijskih domoljubnih pesnikih tistega obdobja. Leta 1779 je pripravil prvi slovenski pesniški almanah z naslovom Skupspravlanje krajnskih pisanic od lepeh umetnost ali Pisanice. Na glasbo Jakoba Frančiška Zupana je leta 1780 napisal besedilo za prvo slovensko opero “Belin”. Feliks Anton Dev se je rodil leta 1732 v Tržiču.

Josip Vandot je s svojim pisateljskim darom na začetku 20. stoletja v življenje priklical Kekca, lik razigranega, dobrosrčnega, norčavega, neustrašnega, prebrisanega in tovariškega dečka, ki je osvojil mladež po Sloveniji in tudi drugod po svetu. Kekec je junak treh Vandotovih pripovedk, postavljenih v visokogorski svet Gorenjske. Za njegovega življenja leta 1936 je izšla samo knjiga Kekec z naših gora, vse druge so izšle po letu 1951, ko je začel svojo zmagoslavno pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. Posnetek. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film. Tri filme o Kekcu, posnete po zgodbah Josipa Vandota, je odkupilo več kot 30 držav. Oče izjemno priljubljenega mladinskega lika v slovenski literaturi, Kekca, se je rodil leta 1884 v Kranjski Gori.

Urednica in mladinska pisateljica Zima Vrščaj Holy je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju na Hrvaškem in Žalcu. Med drugo svetovno vojno je bila članica narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani. Po vojni je do leta 1949 urejala revijo “Naša žena”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter revijo Rodna gruda. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila leta 1912 v Trstu.

Pavle Kozjek je v svetovnem merilu veljal za enega najboljših alpinistov, bil pa je tudi prvi slovenski alpinist, ki se je na najvišjo goro sveta povzpel brez dodatnega kisika iz jeklenke. Prvič je opozoril nase, ko je leta 1981 opravil zimski vzpon po Čihulovi smeri v Široki peči. Kmalu potem je začel plezati na največje gore sveta. Leta 1986 je v razmiku petih dni osvojil prva osemtisočaka – najprej Broad Peak, nato še Gašerbrum II. Tri leta pozneje je skupaj z Andrejem Štremfljem opravil zahteven prvenstveni vzpon na alpski način čez južno steno Šiša Pangme. A podvig je terjal svoj davek, saj je dobil hujše ozebline na nogah. Leta 2006 je javnost osupnil z novo preplezano smerjo na gori Čo Oju, za katero je prejel zlati cepin. Umrl je leta 2008 pri sestopu z Muztagh Towerja v Pakistanu. Skupno število vseh njegovih vzponov je približno 1200, od teh je 110 prvenstvenih smeri v Himalaji, Andih, Patagoniji, Alpah in Dolomitih. Alpinist Pavle Kozjek – rodil se je leta 1959 v Setnici pri Polhovem Gradcu – je bil sicer magister informacijskih sistemov, ki je s svojim znanjem pomagal pri prenovi informacijskih sistemov na Statističnem uradu Republike Slovenije.