Podnapisi spadajo med besedila, ki jih bere največ ljudi. Kakšna pa je v njih slovenščina?
Jerca Kos, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, pojasnjuje, da lahko podnapisi bistveno izboljšajo raven znanja slovenščine pri gledalcih ali pa jo zelo znižajo in pokvarijo, če niso kakovostni. Poleg tega vplivajo na večji besedni zaklad, zlasti pri mlajših gledalcih, otrokom pomagajo pri učenju branja, gluhim in naglušnim pa omogočajo, da sploh lahko spremljajo oddaje. V Sloveniji, kjer smo vajeni podnapisov, to precej vpliva tudi na boljšo osnovo za učenje tujih jezikov.
Podnapisi so praviloma napisani v zbornem jeziku in sledijo Pravopisu. Če je izvirna vsebina v kakšni drugi zvrsti, se to nakaže s posameznimi pogovornimi ali slengovskimi izrazi. Pri govorjenju namreč pogovorni jezik deluje naravno, ko pa bi ga želeli zapisati, lahko izgleda nenavadno ali celo moteče. Pri tem je vseskozi treba iskati ravnotežje. Slovenščina je sicer dovolj bogat jezik za prevajanje, poudarja sogovornica.
"Če imamo v slovenščini več enakovrednih ustreznic, izberemo krajšo, namesto hitro napišemo brž, ker ima samo tri znake, če nekdo odgovori dogovorjeno, raje prevedemo velja. Na ta način skušamo prihraniti nekaj znakov, sicer pa ne krajšamo besed na račun pravopisa niti ne izpuščamo ločil. Glavno načelo je v povzemanju, ampak tako, da ohranimo celoten pomen."
