Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Kulturni dom Kamnik s svojimi tehničnimi in prostorskimi zmogljivostmi pomaga učiteljem pri učenju na daljavo
Epidemija je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve, kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo.
Kot pravi Goran Završnik, direktor kulturnega društva Priden možic, kultura in šolstvo morata hoditi z roko v roki, zato odločitev, da ponudijo pomoč učiteljem, ki želijo svoje ure narediti privlačnejše in bolj dinamične, ni bila težka:
"Sedeli smo, takrat, ko smo še lahko, na kavi z učiteljicami. Povedale so, da imajo pri šolanju na daljavo relativno banalne težave, tudi tehnične. In nenazadnje, številni akterji v kamniški kulturi imamo posadko in opremo. In lahko pomagamo z zmožnostmi, ki jih imajo vsi kulturni domovi po Sloveniji."
Profesorica slovenščine Mojca Fuchs Lukežič je bila med tistimi, ki se je že spomladi spopadla z izzivom tehnične opreme svojih ur:
"V prvem delu korone smo učitelji snemali sami doma za računalnikom. Sicer je bil posnetek v redu, a kvalitativno to veliko boljše zdaj počnemo. Ker prezentacije oživijo. Ker ni samo glasu, ampak vidi učenec svojega učitelja, ki pokaže, ki opozori, ki opomni. In ne sledi samo prezentaciji in tistega ne prepisuje kot pisalni stroj."
Kot pravi učitelj telesne vzgoje Aleš Prosen z OŠ Frana Albrehta, ki vaje na odru svojim učencem predstavlja ob pomoči svojih dveh hčera, je tudi sam že v spomladanskem času doma snemal videoposnetke:
"Posnetki takrat niso bili ravno najboljši. Hreščalo je ali pa se kaj ni slišalo. Zdaj, v drugem valu, pa so nam ponudili, da pridemo v Dom kulture Kamnik in tu posnamemo. Tako da je vse, glas in glasba v ozadju in vse ostalo, veliko bolj profesionalno."
Skupna želja vseh sogovornikov in najbrž tudi vseh preostalih učiteljev, staršev in učencev je torej, da bi ti izvirni posnetki učnih ur, ki v teh tednih nastajajo v Domu kulture v Kamniku, kmalu na spletu ostali le še kot dokaz nekega izjemnega časa, za katerega si vsi želimo, da se nikoli več ne povrne.
