Danes Romi po svetu obeležujejo svetovni dan romskega jezika. Prvič so ga obeležili leta 2008, ko je izšel prvi romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. Sandi Horvat, ki na našem programu pripravlja romsko oddajo Naše poti, se je o novodobnih izzivih romskega jezika pogovarjal z jezikoslovko, eno prvih izobraženih Rominj pri nas, Samanto Baranjo, ki za omenjeno oddajo vsak mesec pripravlja tudi posebno rubriko, namenjeno romskemu jeziku. Ta pravi, da romski jezik, kljub temu, da v Evropi živi okoli petnajst milijonov Romov, izumira.
O izzivih romskega jezika smo se ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo 5. novembra, pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja
Samo v Evropi po neuradnih podatkih živi približno petnajst milijonov Romov. Kljub temu romski jezik izumira. Gre predvsem za to, da ga tudi mlajši Romi ne uporabljajo prav pogosto?
Res je. Opažamo, da romski jezik počasi izumira. Mlajše generacije ga v marsikaterem okolju ne uporabljajo več za vsakdanjo komunikacijo, čeprav ga razumejo. Veliko romskih besed se nadomešča s slovenskimi, kar pomeni, da se izvirne romske besede izgubljajo. V prekmurski romščini se npr. namesto besede parikerav uporablja beseda hvala. V dolenjski romščini se to lepo kaže pri štetju, kajti v svojem jeziku štejejo samo do štiri, od tukaj naprej pa v slovenščini oz. hrvaščini, se pravi jek, duj, trin, štar, naprej pa pet, šest, sedam, osam …
V eni od raziskav ste obiskali kar nekaj romskih naselij in se lotili vprašanja, kako pogosto je jezik sploh prisoten v vsakdanjem življenju Romov?
V okviru raziskave, s katero sem poizvedovala, kakšne so potrebe po učenju romščine v šolah, sem obiskala šest okolij, in sicer v Prekmurju, Mariboru, na Dolenjskem in v Beli krajini. Pogovarjala sem se tako z otroki kot tudi starši. Rezultati raziskave so me nekoliko presenetili, kajti v vseh obiskanih okoljih je romščina še vedno močno prisotna. Večina intervjuvanih otrok in staršev razume romsko in se v svojem domačem okolju pogovarja v svojem maternem jeziku, pravijo tudi, da so ponosni na svoj jezik. Spet drugi se tega jezika sramujejo in ga nočejo uporabljati niti doma niti v javnosti.
