Ljubljana je eno izmed tistih slovenskih mest, ki imajo kronične težave z onesnaženostjo zraka. Merilna postaja na križišču Tivolske in Vošnjakove ulice prepogosto izmeri presežek trdih delcev v zraku. Promet, kurišča in industrija so med glavnimi onesnaževalci ljubljanskega zraka. Kakšen zrak dihamo v Ljubljani, v katerih obdobjih je najbolj onesnažen? Kaj lahko še storimo za zmanjšanje onesnaženja zraka in kako na to vplivajo naravne danosti, sprašujemo Tanjo Koleša iz Agencije Republike Slovenije za okolje in Andreja Piltaverja iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana.
V Ljubljani zaradi kotlinske lege dihamo slabši zrak kot v večini drugih evropskih mest.
Ljubljana je eno izmed tistih slovenskih mest, ki imajo kronične težave z onesnaženostjo zraka. Merilna postaja na križišču Tivolske in Vošnjakove ulice prepogosto izmeri presežek trdih delcev v zraku. Promet, kurišča in industrija so med glavnimi onesnaževalci ljubljanskega zraka. Kakšen zrak dihamo v Ljubljani, v katerih obdobjih je najbolj onesnažen? Kaj lahko še storimo za zmanjšanje onesnaženja zraka in kako na to vplivajo naravne danosti, sprašujemo Tanjo Koleša iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Petro Dolšak Lavrič iz Elektroinštituta Milan Vidmar in Andreja Piltaverja iz oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana.
Podatke z dveh ljubljanskih merilnih mest lahko sproti spremljamo na spletni strani Mestne občine Ljubljana:
Kakovost zraka - sprotni prikaz podatkov
Vrednosti hrupa, ki ga izmerimo deset metrov od štiripasovnice ob Tivolski cesti znašajo 65 do 70 decibelov, kar je tako visoka vrednost, da bivanje na tem mestu ob cesti ni primerno.
Kakovost zraka v Ljubljani smo začeli meriti leta 1968, ko je začela delovati toplarna. ? Od takrat se je onesnaženost z žveplovim dioksidom na povprečni letni ravni zmanjšala z 260 mikrogramov na kubični meter na 3 do 4 mikrograme na kubični meter.
