Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del.
Od skoraj 200 milijonov letos porabljenih le 22
Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del. Na ministrstvu za okolje pojasnjujejo:
Letos je bilo izplačanih 22 milijonov evrov, tega, katerim projektom bodo sredstva namenjena v prihodnje – neuradnih ugibanj je sicer precej, omenjajo se denimo sežigalnice oziroma sosežig – še ni mogoče reči, saj je treba počakati na javne razpise oziroma pozive. Prvega po njihovih besedah lahko pričakujemo že v kratkem in se bo nanašal na ukrep podpore prehodu v nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo. Prav tako se bo kmalu začel izvajati ukrep subvencij za investicije v dejavnosti, povezane s prehodom v nizkoogljično gospodarstvo.
A denarja, ki ostaja neporabljen, je še precej več, skupaj je bilo na voljo 184 milijonov evrov, saj so tu še sredstva, prenesena od lanskega leta. Kako bi ta denar lahko koristno porabili in zakaj tega ne storimo sproti, smo povprašali Ano Struna Bregar, izvršno direktorico Centra energetskih rešitev, ki pojasnjuje:
»Težko odgovorim, zakaj se ga ne porablja, za to je nekdo odgovoren. Lahko pa sugeriramo, za kaj bi bil dobro, da se ga porabi, ker je namenjen za prehod v zeleno, digitalno in krožno družbo, h kakršni se je Evropa zavezala v naslednjih letih. In naslednjih deset let bo ključno, kam bomo razvoj usmerili.«
Predsednik uprave Gen-i Robert Golob dodaja:
»Sladki problem je, da denar ostaja, ampak ta problem nas bo prej ali slej zadel. Ta denar se zbira za preprečevanje in za blaženje podnebnih sprememb. In za te ukrepe je znano, da je treba investirati čim prej, da bodo prijeli, ko bo čas za to. Glavni razlog, kot ga sam vidim, za zaostajanje pri smotrni porabi tega denarja, je neusposobljenost državne administracije.«
