Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize, vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer lahko ostane le pri idejah. No, ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje se je ne samo uspešno prijela in začela kazati dobre rezultate, zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture. Da pa bo prišel v Slovenijo, je zasluga pri nas žal preredko uporabljenega recepta: dobro pripravljenih projektov, usklajenega delovanja različnih institucij in podpore države.
Po matematiku Juriju Vegi poimenovan superračunalnik sodi med 50 najzmogljivejših na svetu
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize; vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer ostane le pri idejah.
Ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje, je vsekakor padla na plodna tla. Zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture.
Superračunalniki – ključna infrastruktura za danes in jutri
»Pred nekaj leti smo ugotovili, da imamo veliko znanja in veliko majhnih superračunalniških centrov, ki pa so premajhni, da bi omogočali resno obdelavo podatkov in resno mednarodno sodelovanje. Tako je nastal projekt HPC RIVR, ki je skušal rešiti dva problema: spodbuditi razvoj tega znanja v vzhodni Sloveniji in vzpostaviti nacionalno infrastrukturo na mednarodno primerljivi ravni,« razlaga dr. Jan Jona Javoršek, član strokovnega sveta slovenskega superračunalniškega omrežja Sling.
Projekt HPC Rivr, v katerem sodelujejo Univerza v Mariboru, Inštitut informacijskih znanosti IZUM in Fakulteta za informcijske študije v Novem mestu, je težak 20 milijonov evrov, 80 odstotkov sredstev je prispeval Evropski skladi za regionalni razvoj.
Evropa pospešeno v razvoj superračunalniških omrežij
Pomena superračunalnikov se močno zaveda tudi Evropska unija. Brez njih vrhunske znanstvene raziskave danes niso mogoče, naj gre za razvoj cepiv, zdravil ali novih materialov, napovedovanje vpliva podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje. Za razvoj superračunalniških centrov in omrežij tako EU namenja 600 milijonov evrov. Sloveniji je prav uspešno delo na projektu Rivr in dobro sodelovanje različnih institucij omogočilo, da je bila na sveža evropska vlaganja dobro pripravljena. Z uspešno prijavo na razpis je dobila 5,9 milijonov evrov dodatnih sredstev.
»Namesto načrtovanih 1,8 petaflopov procesorske moči smo tako dobili 6,8 petaflopov,« poudarja Branko Zebec, namestnik direktorja IZUM-a, ki bo Vego gostil.
Vega lahko opravi 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo, omogoča pa tudi izredno hiter prenos podatkov do drugih superračunalniških centrov (500 Gbit/s) in shranjevanje podatkov (24PB), kar je še eno vse bolj pereče področje v znanosti.
