Urini kazalci bodo v nedeljo malo manj urni
Že več desetletij, pravilo dvakrat letno: spomladi hitimo naprej, jeseni ustavljamo tempo in gremo nazaj. Benjamin Franklin je tisti, ki je omenjen kot človek, ki naj bi prvi predstavil idejo o tem, da bi s premikom ure lahko privarčevali. Ob obisku Pariza je leta 1784 spisal satirično razmišljanje in dodal izračun, da bi mesto – če bi bila ura malo bolj poravnana s sončnim vzhodom in zahodom – lahko privarčevalo 27 tisoč ton voska (ker pač ne bi uporabljali sveč, saj bi po zgodnjem vstajanju ljudje prej odšli spat).
"Težave bi bile samo v prvih dveh ali treh dneh po premiku, po tem času bi spet vzpostavili ravnotežje. Če bi človek vstal ob 4h zjutraj, bi tudi k počitku legel prej, okoli 8. ure zvečer. Po osmih urah spanja, pa zgodnje vstajanje tako ali tako ne bi smela biti težava"
Idejo so razvili do začetka 20. stoletja in jo pozneje podprli z argumentom, da bi s premikom ure bistveno bolje izkoristili dnevno svetlobo in tako privarčevali energijo. Pred dvema letoma pa se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smiselnosti igračkanja z uro. In nekako se zdi, da bomo leta 2021 uro premaknili zadnjič. In ostali na zimskem času.
