Nadpovprečno veliko avtov (631 na 1000 prebivalcev) in eden največjih selitvenih prirastov v naši državi. Tako so nam Divačo ob začetku 2. serije naših naPOTkov predstavili na statističnem uradu. Če govorimo o presežkih, pa v tej občini nikakor ne moremo mimo kraških jam. V Divači na primer leži ena najdaljših slovenskih jam – 20 kilometrov dolga Kačna jama, v katero se jamarji spustijo skozi 180 metrov globoko vhodno brezno. To seveda pomeni, da ni dostopna vsakomur; so pa vsakomur dostopne točke, ki jih je obiskala Andreja Gradišar. Pelje nas na Krasoslovno naravoslovno učno pot, odkrivanje druge dimenzije v Divaški jami in druženje z filmskimi zvezdami v Muzeju slovenskih filmskih igralcev.
Raziskovanje narave na Krasoslovni naravoslovni učni poti, odkrivanje druge dimenzije v Divaški jami in druženje s filmskimi zvezdami v Muzeju slovenskih filmskih igralcev
Nadpovprečno veliko avtov (631 na 1000 prebivalcev) in eden največjih selitvenih prirastov v naši državi. Tako so nam Divačo ob začetku druge serije naših NaPOTkov predstavili na statističnem uradu. Če govorimo o presežkih, pa v tej občini nikakor ne moremo mimo kraških jam. V Divači, na primer, leži ena najdaljših slovenskih jam – 20 kilometrov dolga Kačna jama, v katero se jamarji spustijo skozi 180 metrov globoko vhodno brezno. To seveda pomeni, da ni dostopna vsakomur; je pa vsakomur dostopna Divaška jama. V njej je bil leta 1898 tudi psihoanalitik Sigmund Freud.
"Jama je napolnjena z raznovrstnimi redkimi kapniškimi tvorbami, ogromnimi preslicami, stolpičastimi kolači, čekani, zavesami, koruznimi storži, težko nagubanimi šotori, gnatjo in perutmi, visečimi s stropa. Najbolj nenavaden pa je bil vodnik, omamljen od pijače, vendar precej zanesljiv in poln humorja," iz Freudovega pisma prebere Daša Čok, lokalna vodnica in predstavnica Jamarskega društva Gregor Žiberna.
Krasoslovna naravoslovna učna pot
Kraške pojave je mogoče v Divači opazovati tudi na površju. Tam je zagotovo najopaznejša udornica Risnik:
"V premeru ima približno 220 metrov, povprečna globina je 80 metrov. Tipične so te strme skalnate stene, samo na dveh mestih je omogočen dostop do dna udornice. Nastala pa je tako, da je reka Reka ustvarjala velike podzemne prostore in nekateri so se skozi milijone let na stropu začeli krušiti, tako so se odprle velike luknje," razloži Čokova.
Tako Risnik kot Divaška jama sta del označene Krasoslovne naravoslovne učne poti Divaški Kras, ki je dolga nekaj manj kot pet kilometrov.
Muzej slovenskih filmskih igralcev
V središču Divače je najstarejša ohranjena kraška domačija. V hiši, ki je bila postavljena v 17. stoletju, ima danes prostore Muzej slovenskih filmskih igralcev. Odgovor na vprašanje, zakaj je ta mesto dobil ravno v Divači, pa je povezan s prvo slovensko filmsko zvezdo, ki je zaslovela v evropskih nemih filmih v tridesetih letih prejšnjega stoletja. To je Ita Rina, ime katere ste zagotovo že kdaj vpisali v križanko. Po njenih sledeh so šli v Slovenski kinoteki, pojasnjuje vodnica v muzeju Tamara Udovič:
"Pot jih je pripeljala v Divačo, kjer se je igralka rodila 7. julija 1907 kot Ida Kravanja. Njen oče je bil zaposlen na železnici, kar je tudi razlog, da si je njena družina dom ustvarila v Divači, ki je bila takrat pomembno železniško križišče."
Ena stalna razstava muzeja je posvečena Iti Rina, druga vsem slovenskim filmskim igralcem in nastajanju filmov. Ogledati si je mogoče tudi plakat, s katerim so k ogledu filma Kekec vabili na Kitajskem.
