Sotočja

»Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne.«

Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem

BARBARA RIMAN  urejena
dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem
foto: osebni arhiv

Naša sogovornica trenutno raziskuje življenje tamkajšnjih Slovenk in vpliv Covida 19 na življenje Slovencev na Hrvaškem. Epidemija ni vplivala samo na delovanje društev, temveč tudi na intimo posameznikov, ki živijo na Hrvaškem in so povezani s Slovenijo. Gre za zelo osebne zgodbe ljudi, ki jih je treba zapisati.

»Posledice, ne samo korona virusa, ampak politike, za katero verjamem, da dela vse najboljše za svoje državljane, bodo jasne čez mesece, pol leta. Skrbi pa nas tudi, kakšno bo življenje jeseni, ne samo v društvih, tudi v zasebnih življenjih.«

Kakšna pa je slovenska narodna skupnost na Hrvaškem? Je mlada skupnost in hkrati stara.

»Slovenska manjšina je nevidna na Hrvaškem, ker se ne pritožujemo, ne 'jambramo' in zato na nas pozabijo. Smo mlada skupnost, ki se šele uči, kako biti manjšina.«

Slovenci na Hrvaškem so manjšina postali šele leta 1991 in delovanje je bilo  usmerjeno predvsem v ohranjanje slovenskega jezika prek kulture. V društvih so negovali zborovsko tradicijo, pripravljali recitacije in se družili.

»Sodobni časi nam nalagajo, da postanemo bolj prodorni in da pogledamo, kak lahko pomagamo sami sebi.«

Po podatkih iz popisa prebivalstva iz 2011 je povprečen Slovenec na Hrvaškem nadpovprečno izobražen, povprečna starost je 69 let, na Hrvaškem v celoti pa 41 let. Slovenk je skoraj dvakrat toliko kot Slovencev, število pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa se zmanjšuje, kar lahko pripelje do izgube nekaterih manjšinskih pravic, kot na primer pravico so manjšinskega sveta. To bi se lahko na prihodnjih lokalnih volitvah zgodilo v mestu Split, kjer se število opredeljenih Slovencev hitro zmanjšuje, opozarja Barbara Riman.

»Če nimaš aktivnega jedra, ki deluje, ampak je vse delo prepuščeno enemu samemu človeku, je to zelo težko.«

Glede nove hrvaške vlade, v katero so vključene tudi narodne skupnosti, je predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem previdna.

»Upamo, da bodo premiki, ki smo jim priča, nekaj prinesli tudi narodnim skupnostim. Zavedam pa se, da če ne bomo sami kaj storili, pokazali zobe na nek način, če se ne bomo organizirali in določili naših prioritet, nam ta vlada sama od sebe ne bo pomagala.«

Včasih ni dobro biti Slovenec na Hrvaškem, ugotavlja Barbara Riman, ki je vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in predavateljica na reški Filozofski fakulteti.

»Nositi etiketo, da si vedno nekaj drugega, je včasih izjemno težko.«

Pogosto namreč lahko slišijo pripombe; tako mlada pa že Slovenka, vsi Slovenci so alkoholiki, ipd. in zato je včasih bolje skriti del slovenske identitete. Veliko vlogo pri tem imajo tudi mediji in politika:

»Prebivalstvo samo nima težav, težave imajo mediji in politika, opravičujem se medijem, toda način komunikacije vpliva na to, da včasih ni dobro biti Slovenec na Hrvaškem, kot to verjetno velja za Hrvata v Sloveniji.«

Raziskovalno delo, s katerim se ukvarja od diplome naprej, ji je pomagalo pri razumevanju težav slovenskih društev, ki se zelo razlikujejo, tako kot se razlikuje njihovo sprejemanje na lokalni ravni. Vodenje zveze je zato nekoliko lažje, hkrati pa je težko naslediti Darka Šonca, ki je zvezo vodil od nastanka in ogromno naredil za Slovence na Hrvaškem, pravi:

»Vsak dan se sprašujem, ali delam dobro ali ne.«

Pri vodenju zveze jo je presenetil entuzijazem in ljubezen do slovenskega jezika, kulture, do Slovenije in včasih jo žalosti, ko vidi, kako pripadniki idealizirajo matično državo in kako so lahko zelo razočarani.

»Lahko je govoriti človeku, da ima rad Slovenijo, če v njej živi. Če pa se človek vsak dan srečuje z malimi provokacijami, potem to začne motiti. Ko je človek za mejo, se mora vsak dan spraševati, kdo je. Ves čas mora ohranjati svojo identiteto, drugače bo hitro postal Hrvat.«

Zveza je pripravila strategijo, s katero med drugim želi okrepiti gospodarsko sodelovanje in pritegniti mlade. To so priporočila društvom, kako lahko v prihodnje razvijajo svoje delovanje. Hkrati pa želijo to strategijo posredovati slovenski in hrvaški politiki. Ugotovili so, da slovenski politiki zelo malo vedo o Slovencih na Hrvaškem, izjemno malo o tem vedo Slovenci v matični državi in zelo malo o tem vedo tudi sami Slovenci na Hrvaškem, pravi Barbara Riman.

»To je problem. Morali bi biti bolj glasni, bolj vidni. Toda učimo se še, saj smo mlada skupnost, ki pa lahko veliko naredi.«

Več o življenju Slovencev na Hrvaškem, tudi o pridnih in organiziranih Slovenkah, lahko slišite v tokratni oddaji.