V vasi Kačiče pri Divači, na stičišču Krasa in Brkinov, se je pred dobrimi 180 leti začela pisati zgodovina Belajeve domačije. Že od samega začetka je bila to domačija odprtih vrat – krčma, pozneje osmica, poleg tega so okoliški kmetje tu lahko predelali sadje v mošt. Danes na lepo obnovljeni Zeliščno-etnološki domačiji Belajevi povezujejo tradicijo in izkušnje prednikov s sodobnimi spoznanji zeliščarstva, biodinamike, permakulture ter drugih trajnostno naravnanih dejavnosti. Obiskovalce privabljajo predvsem njihovi zeliščni vrtovi, kjer uspeva približno 130 vrst zdravilnih rastlin, dišečih začimbnic in divjih užitnih rastlin, ter stara hiša s črno kuhinjo in »spahnjenco«. Vabljeni s Prvim na obisk!
Na obisku na Zeliščno-etnološki domačiji Belajevi na Krasu
V vasi Kačiče pri Divači, na stičišču Krasa in Brkinov, se je pred dobrimi 180 leti začela pisati zgodovina Belajeve domačije. Že od samega začetka je bila to domačija odprtih vrat – krčma, pozneje osmica, poleg tega so okoliški kmetje tu lahko predelali sadje v mošt. Danes na lepo obnovljeni Zeliščno-etnološki domačiji Belajevi povezujejo tradicijo in izkušnje prednikov s sodobnimi spoznanji s področja zeliščarstva, biodinamike, permakulture ter ostalih trajnostno naravnanih aktivnosti. Obiskovalce privabijo predvsem njihovi zeliščni vrtovi, kjer uspeva okoli 130 vrst zdravilnih rastlin, dišečih začimbnic in divjih užitnih rastlin, ter stara hiša s črno kuhinjo in "spahnjenco".
"Hišna" začimba je kraški šetraj. Samonikla kraška rastlina se od običajnega vrtnega šetraja razlikuje po tem, da je kraški trajna rastlina. Pri Belajevih ga uporabljajo predvsem v kulinariki, saj je zelo univerzalna začimba. Je tudi dober konzervans, preprečuje napenjanje in deluje protibakterijsko, pove Andrejka Cerkvenik.
"Raziskave kažejo, da ima tudi afrodizični učinek na moške, ker povečuje raven testosterona. Menihi so ga na primer lahko pridelovali za zunanje uporabnike, niso pa ga smeli uporabljati sami."
Predstavnica že šeste generacije Belajevih, ki živijo na domačiji, še doda, da ima Slovenija na področju zeliščarstva velik potencial.
"Pretežni del Slovenije ima zelo dobre pogoje za nabiranje in vzgojo kulinaričnih zelišč, zato bi morali temu dati velik poudarek. To je odlična priložnost kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Sama sem si zadala cilj oz. vizijo, da bi Slovenija v desetih letih postala vodilna zeliščna gastroregija v Evropi."
