Na slovensko obalo, ki je v poletnem času seveda še bolj obiskana kot sicer, se bomo preselili zdajle. Potem, ko smo vam v preteklih dveh tednih povedali, kakšen je plažni, bazenski in obvodni bonton ter kako se obnašati, ko smo v vodi, se bomo danes posvetili človekovemu vplivu na morski ekosistem. Na najpogostejše napake oz. neprimerno ravnanje in na to, kako to izboljšati, nas bo opozorila višja strokovno-raziskovalna sodelavka Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Andreja Ramšak. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Z dr. Andrejo Ramšak z Morske biološke postaje Piran o vplivu človeka na morske organizme in smetenju voda
Ko govorimo o škodljivem vplivu ljudi na morski ekosistem, ne moremo mimo ravnanja z živalmi in rastlinami, odlaganja odpadkov ter uporabe krem za sončenje. Zakaj si vse to vsekakor zasluži mesto med "škodljivci morskemu življu", pojasnjuje dr. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo:
"Kreme za sončenje zavirajo rast in fotosintezo zelenih alg, pri morskih ježkih povzročajo deformacije v razvoju ličink in poškodujejo njihov imunski sistem, zaradi krem bledijo korale, ličinke školjk se ne razvijejo normalno, pri sesalcih se ostanki kopičijo v tkivih in z maternim mlekom prenašajo do mladičev."
Letno v morje na Zemlji izpustimo od šest do štirinajst tisoč ton krem za sončenje. Najbolj toksični v njih so filtri za UV-svetlobo ter nanodelci titana in cinka. Njihovo rabo lahko zmanjšamo na naslednje načine:
"Sončenje med 11. in 14. uro tako ali tako ni priporočljivo, če se bomo temu izogibali, bomo porabili manj krem. Na tržišču so prav tako kreme, ki vsebujejo manj nevarnih surovin. Lahko pa se takrat, ko je sonce najmočnejše, zaščitimo tudi z oblačili."
Do rastlin in živali v morju moramo biti spoštljivi, smeti pa vedno dati v za to namenjene zbiralnike, ne pa jih pustiti na obali oziroma vreči v morje.
