Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja.
V prihodnje padavin morda nič manj, a padavinska obdobja bodo krajša in bolj intenzivna
Ob letošnjem razmeroma deževnem maju in juniju malokdo pomisli na sušo, a strokovnjaki pravijo, da povsod še niso nadoknadili primanjkljaja letošnjih prvih štirih, zelo suhih mesecev. In kljub temu, da Slovenija velja za vodnato državo, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti širjenju puščav in suše velja opozoriti, da se padavinski režim pri nas spreminja, da je snežna odeja vse tanjša, in da bo v prihodnje vse več intenzivnih, a kratkotrajnih padavin. Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje vse skupaj postavlja v kontekst globalnega segrevanja:
"Pri višjih temperaturah lahko pričakujemo, da se bo razmik med posameznimi padavinskimi dogodki podaljšal. To pa zlasti v poletnem času, v rastni dobi, lahko zelo poveča tveganja za sušo. Včasih se zdi protislovno, da govorimo o poplavah in sušah praktično v istem stavku, ampak ravno to se bo dogajalo. Čas med padavinskimi dogodki se bo podaljšal, obenem bo tedaj zelo vroče, povečalo se bo izhlapevanje, kar intenzivira suše. Ko pa bodo padavine, bodo pa veliko bolj intenzivne, kot smo jih vajeni, kar poveča tveganje hitrih, hudourniških poplav. V razdobju nekaj tednov sta mogoča oba hidrološka ekstrema."
Treba bo torej najti način, kako izkoristiti tovrsten padavinski režim, denimo z izgradnjo suhih zadrževalnikov.
