Nedeljska reportaža

Planido

Planido je ekološka-izletniška kmetija, kjer gojijo ogroženo starodavno pasmo bosansko planinskih konj

IMG_4421
Ekološko-izletniška kmetija Planido, Rtiče, 2020.
foto: Milan Trobič.

Poznate Kum, ki je s 1220 metri najvišji vrh Posavskega hribovja in ga  nekateri imenujejo tudi Zasavski Triglav? Če ste za ta vrh slišali ali se nanj celo povzpeli, veste, da vas nagradi s prečudovitimi razgledi na vse strani.

Razgledni na vse strani, kmetija Planido, 2020.

foto: Milan Trobič.

Verjetno pa vam je malo manj znan kraj Podkum in vas Rtiče, kjer so razgledi prav tako izjemni. To pa še ni vse. Tam je tudi ekološko-izletniška kmetija in konjereja Planido, kjer gojijo bosanske planinske konje. Grki omenjajo te majhne konje že v 4. stoletju pred našim štetjem na območju današnje Dalmacije. Rimljani pa so območju današnjega Bihaća podelili dovoljenje za trgovanje s temi konji. Ti so imeli izjemno pomembno vlogo v srednjem veku pri tovorjenju blaga,  od  Carigrada po celotnem Balkanu, proti severu, na vzhod in jug, celo do Egipta.  Človek in konj sta že tisočletja neločljivo povezana, in to povezavo prikazujejo v konjski sobi na kmetiji Planido. Tam je urejena tudi etnološka zbirka kmečkega orodja, opreme in naprav, lesen mlin na kamne in ročni mlin – žrmlja za mletje žita. V okolici si poleg domačije lahko ogledate 200 let star kozolec, frnaže in bližnjo cerkvico.

Obnovljena kmetija Planido, 2020.

foto: Milan Trobič.

In kako pridete v Rtiče? Z regionalne ceste Zagorje – Trbovlje zavijete desno za Podkum. Po osmih kilometrih, takoj za krajevno tablo Podkum, zavijete desno za Padež, Rodež. Po dveh kilometrih pridete v zaselek Rtiče. Prva kmetija na levi ob cesti je ekološko-izletniška kmetija in konjereja Planido. To bomo  spoznali v Nedeljski reportaži.

Sogovorniki

Anton Dolinšek, 2020.

foto: Milan Trobič.

Docent dr. Matjaž Mesarič, 2020.

Irena Ule, 2020.

foto: Milan Trobič

Okolje

Naša zgodba bi nekako obvisela v zraku, če ne bi spoznali zahtevnih razmer, v katerih  delujejo turistične, ekološke in druge kmetije v Zasavju,  kamor spada tudi ekološko-izletniška  kmetija in kobilarna Planido v Rtičah.  Ta je del občine Zagorje ob Savi, ki z drugimi zasavskimi občinami  slovi po bogati rudarski tradiciji in težki industriji. Močna industrializacija je zelo zaznamovala te kraje, od tega, da je dajala kruh številnim generacijam in energetsko oskrbovala dobršen del  držav, ki so se tu zvrstile, do tega , da je močno onesnažila naravo. To pa je pomenilo, da je bilo tu kmetovanje od nekdaj zelo težavno.  V zadnjem času, ko je večina omenjenih industrij ugasnila oziroma se preoblikovala, pa lahko govorimo tudi o kmetijstvu v povezavi s turizmom in o ekologiji.

Prosta paša, 2020.

foto: Milan Trobič.

Pozitiva

Ko govorimo o pozitivnih zgodbah, je ena takih zagotovo ekološko-izletniška kmetija in kobilarna Planido v Rtičah.  Vzrok za njen nastanek  je bila ljubezen do že skoraj izumrle, pozabljene pasme bosanskih planinskih konj, ki jim je v njihovi domovini Bosni, bila plat zvona.

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

Zbirke

Etnološka zbirka

Konjska soba

Martin Krpan s svojo kobilico, ki je bila zagotovo bosansko planinske pasme

foto: Milan Trobič.

Navadno tovorno sedlo za konja- samar.

foto: Milan Trobič.

Vojaško tovorno sedlo-samar

foto: Milan Trobič.

Mlin in žrmlje

Konji

Glavna posebnost pa so na ekološko-izletniški kmetiji in konjereji, ergeli, Planido, bosansko planinski konji. Anton Dolinšek, ki je vrsto let delal v predstavništvu  enega od zasavskih podjetij v Bosni, se je leta 2000 odločil, da bo končal s svojimi službenimi zadolžitvami v teh krajih. Glede na to, da  je njegovo podjetje poslovno sodelovalo z lastniki kobilarne, kjer so še imeli bosanske konje, je Anton Dolinšek hotel del te črede preseliti v Slovenijo. Za tak podvig pa je potreboval prostor, kjer bi se lahko konji prosto gibali v naravi in zato so Dolinškovi kupili kmetijo v velikosti 40 hektarjev.

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih