Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld, Veit Königer , Edouard Alfred Martel, Peter Jereb, Slovenski cerkveni časopis
Astronom, matematik, geograf in kartograf IVAN DIZMA FLORJANČIČ DE GRINFELD je opravljal več pomembnih cerkvenih funkcij, v drugi polovici 18. stoletja pa je bil arhidiakon cistercijanskega samostana v Stični. Takrat je izmeril in izrisal samostanske posesti ter verjetno dobil zamisel za svoje življenjsko delo – izdelavo prvega zemljevida Kranjske v velikem merilu. Dvanajstlistni zemljevid v razmerju 1: 111.000 je končal po desetletju, leta 1744.
Zemljevid je tudi zgleden primerek grafične umetnosti, saj je med baročno likovno opremo, zlasti bogato na obrobju zemljevida, tudi prikaz Ljubljane v veduti in tlorisu. Do te Florjančičeve zemljemerske mojstrovine ni bilo slovensko glavno mesto še nikoli tako natančno upodobljeno. Zemljevid tudi po natančnosti močno presega Valvazorjevega; po pomenu ga je prerasel šele Kozlerjev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal kar 120 let pozneje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ohranjeni tudi rokopisi številnih Florjančičevih razprav iz astronomije in matematike oziroma tabel z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabel in teorij o gibanju Sonca in deloma Lune, pa tudi geometrični priročnik, kvadratura kroga ter zapisi o njegovem opazovanju Sonca in Lune. Zgradil je tudi svojo lastno zvezdarno ter napisal knjigo o merjenju časa. Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld se je rodil na današnji dan leta 1691 v Ljubljani.
—–
Kipar VEIT KÖNIGER se je rodil na današnji dan leta 1729 v Vierschachu v Italiji. Bil je zadnji pomembni graški baročni kipar, ki je tradicijo štajerske province prepletel s klasično akademsko maniro in dunajskim rokokojem. Na slovenskem Štajerskem je v šestdesetih in sedemdesetih letih 18. stoletja ustvaril nekaj izjemnih kipov, za katere so značilne liričnost, lepota in skladnost., na primer muze na stopnišču Narodnega muzeja Slovenije. Veit Königer je imel na Slovenskem veliko posnemovalcev.
—–
Na današnji dan leta 1848 je izšla prva številka “Slovenskega cerkvenega časopisa”, ki so ga v letih od 1849. do 1903 leta imenovali “Zgodnja Danica”, nato pa do 1906. leta “Danica”. Ta list je najdlje urejal pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran; bil je osrednji vir za preučevanje verskega življenja na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja, saj je objavljal predvsem teološke in liturgične prispevke, pregled tujega verskega tiska in dogodkov ter pisma škofov, papežev in misijonarjev.
—–
Speleolog in krasoslovec ÉDOUARD ALFRED MARTEL se je rodil na današnji dan leta 1859 v Pontoisu v Franciji. Je začetnik francoske speleologije ter ustanovitelj speleološkega društva in speleološke revije. Postojno in Kras je obiskal trikrat. Ob pomoči članov postojnskega društva Anthorn je leta 1893 prvi preplul podzemeljsko reko Pivko od Postojnske do Magdalenske jame in ugotovil, da je že raziskana Postojnska jama za dva kilometra daljša ter s tem najdaljša v Evropi. V svojem najobsežnejšem delu »Les Abímes« (»Brezna«) je francoski speleolog Édouard Alfred Martel slovenskemu krasu namenil 57 strani, v 21-ih monografijah in člankih pa je podrobno opisal slovenske kraške pojave.
—–
Na današnji dan leta 1868 se je v Cerknem rodil skladatelj PETER JEREB. Glasbeno se je izobraževal na orglarski šoli v Ljubljani, nato pa je večino življenja delal v Litiji. Bil je občinski tajnik, orglar in vodja pevskega zbora Lipa. Njegove številne zborovske pesmi so zaradi prijetne in iskreno doživete melodike priljubljene še danes, na primer: Pelin roža, Vetrček moj, Napitnica, Na Posavju in Zimska. Peter Jereb je pisal tudi cerkvene vokalne skladbe ter jih objavljal v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku.
