Sotočja

Meje nas še naprej ločujejo

Vračanje Narodnega doma in novi praznik v Trstu, gospodarsko sodelovanje in zaprte meje, ki še naprej ločujejo tudi na avstrijskem Koroškem

grenzdebil
Grenzdebil – projekt Barbare Ambrusch-Rapp v okviru programa Hranca/Grenz SPD Rož
foto: SPD Rož

Kako blizu je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini? Kot v pogovoru z Jankom Petrovcem pojasnjuje veleposlanik RS v Rimu Tomaž Kunstelj, je bilo pomembno srečanje zunanjih ministrov Erjavca in Alfana leta 2017. Veliko spodbudo vračanju in tako tudi izpolnitvi določil iz zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji pa sta dala predsednika obeh držav.

»Predsednika Mattarella in Pahor sta se osebno zavzela, da prihajajoča obletnica, 100. obletnica požiga Narodnega doma, lahko predstavlja za slovensko in italijansko skupnost, za sobivanje, priložnost, da se zapre eno in odpre novo poglavje… Bolj kot o preteklosti bo vračilo Narodnega doma sporočilo za prihodnost.«

Kakšno sporočilo za prihodnost pa je novi praznik, 12. junij – dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe -, ki ga je razglasila tržaška občinska uprava?  Gre za sprevračanje dejstev, za revizijo zgodovine, opozarja Jože Pirjevec, ki del odgovornosti zaradi neodzivnosti pripisuje tudi oblastem v Ljubljani.

»Izgleda, da se lahko z narodom dela, kakor se hoče in se ga sramoti, kajti reči, da je 12. junij praznik, ker se je umaknila armada, ki je osvobodila Trst… Ne smemo pozabiti, kdo je osvobodil Trst; ne Angleži, ne Italijani, temveč jugoslovanski narodi, med tem tudi Slovenci, saj je jugoslovanska armada leta 1945 dejansko osvobodila mesto.«

Manj ovir in več sodelovanja po odprtju slovensko – madžarske meje pričakujejo porabski rojaki, željni turistov iz Slovenije. Če bi bilo med državama okrepljeno gospodarsko sodelovanje, tudi do zapore meje ne bi prihajajo, je prepričana predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. V pogovoru z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, ki je obiskal Monošter, ga je opozorila prav na gospodarski program, ki je lahko v pomoč tako narodni skupnosti kot matični državi.

»Gospodarski stiki postajajo ne samo tesnejši ampak tudi bogatejši, to pa bi v prihodnje preprečilo zaprtje meje, da nikoli več ne bi bili hermetično zaprti, kot se je to zgodilo v zadnjih mesecih. Imeli bomo več gospodarstvenikov in zaposlenih delavcev v Sloveniji ali iz Slovenije pri nas, več delovnih  migrantov pa bo preprečilo zaporo meje po dveh tednih, kot se je zgodilo tokrat na Verici«

Da meja tudi po 100 letih ostaja, s svojim programom Hranca/Grenz opozarja koroški slovenski kulturni ustvarjalec, režiser Marjan Štikar, znan po tem, da s svojimi postavitvami in predstavami dviguje prah in spodbuja k razmisleku. Tokrat načrtuje skozi Šentjakob v Rožu napeljati rdeči trak, ki predstavlja mejo.

Idejo mu je dal sosed, ki je v času plebiscita opazil, kako so se ljudje  začeli ločevati. In te ločitve so vidne še danes.

»Naša ideja je, da naredimo to mejo, ki je med nami in sega vse do družin, v zasebno življenje, med zaljubljene parčke, da to mejo naredimo vidno, jo dejansko udejanjimo, jo pokažemo in na osnovi tega morda začnemo o meji med nami bolj odkrito govoriti.«

Kakšni pa so odzivi na postavljanje meje v Šentjakobu v Rožu? O tem več v tokratni oddaji, ko gostimo tudi novo moč Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Sašo Kernjak Zubović. Priznava, da je imela pred dobrim desetletjem, ko je prišla na Hrvaško, težave predvsem z zaposlitvijo, saj na svoje prošnje ni dobila nikakršnega odziva.

Saša Kernjak Zubović - nova moč Zveze slovenskih društev na Hrvaškem

foto: Marjana Mirković