Letošnji teden gozdov mineva zlasti v luči ozaveščanja o bontonu. O tem, zakaj je ustrezno vedenje in upoštevanje pravil v gozdovih pomembno, s čimer izpostavlja tudi spoštovanje pravic lastnikov gozda. Ti se nemalokrat srečujejo tudi s težavo nelegalnega odlaganja odpadkov. Če se storilcev ne odkrije, zakon lastnikom nalaga, da morajo sami poskrbeti za njihov odvoz, ob tem jim lahko grozi tudi globa. S takšnim primerom se je srečal tudi poslušalec, ki je svojo zgodbo z nami delil za tokratno rubriko Kaj pa zdaj. Revirni gozdar ga je namreč obvestil, da se na njegovi parceli nahajajo azbestne plošče.


Lastniki svojih gozdnih parcel ne morejo ustrezno zaščititi, zakon pa ne ščiti njih

Poslušalca je revirni gozdar obvestil, da se na njegovi gozdni parceli nahajajo azbestne plošče, ki jih je potrebno odstraniti. Lastnik je najprej obvestil občino. Ker gre za nevarne odpadke, so ga od tam napotili na Inšpektorat za okolje in prostor ter Ministrstvo za okolje in prostor, zatem pa je podal prijavo zoper neznanega storilca na policijsko postajo.

»Če se storilec ne najde, odločba nalaga odstranitev teh odpadkov lastniku. Če lastnik v določenem roku tega ne stori, mu je po zakonodaji naložena kazen oz. globa,« so povedali poslušalcu.

Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, kamor smo se obrnili za pojasnila, se sklicujejo na 157a. člen Zakona o varstvu okolja – da se breme odstranitve odpadkov torej prenese na lastnika zemljišča, če storilec ni znan.

Zakon o gozdovih določa, da se, razen v izjemnih primerih, zasebne gozdne parcele ne sme ograditi ali omejevati s tehničnimi ovirami na način, da bi se preprečil dostop. Vseeno pa zakon hkrati ne ščiti lastnika gozda v primeru povzročitve škode s strani tretje osebe.

Kot razlaga odvetnik Boris Kanduti, je bremenitev lastnika v takšnih primerih pretiran in nesorazmeren ukrep, ki bi ga morali tudi ustavno presojati:

»Ministrstvo bi lahko podalo predlog za spremembo zakona. Kot mi je znano, je takšne pobude že podal Varuh človekovih pravic, vendar zaenkrat sprememb ni, je pa to najbrž povezano s stroškovno posledico, ki bi jo nosila država.«

Poslušalčev primer je še v postopku in upa na razumnost ravnanja inšpektorja.

Peter Močnik, Katja Krajnc