V teh tednih lahko med novinarskimi konferencami opazujemo tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik, ki si seveda zasluži globok poklon. Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, bomo govorili v novi epizodi oddaje Možgani na dlani. Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu ter Jasno Bauman, direktorico Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. V četrtek ob 7.35 na Prvem!
O pestrem dogajanju v možganih (simultanih) tolmačev v znakovni jezik
V teh tednih lahko med novinarskimi konferencami opazujemo tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik, ki si seveda zasluži globok poklon. Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano.
Za simultano tolmačenje, pa naj si bo med dvema znakovnima jezikoma ali govorjenima jezikoma ali znakovnim in govorjenim jezikom, je potreben visok nivo znanja. Tudi tolmači znakovnih jezikov, kot pri govorjenih, navadno delajo tako, da je eden od jezikov njihov materni. Poleg tega pa morajo imeti še celo vrsto kognitivnih veščin, ki jim omogočajo, da kompleksne informacije procesirajo hitro, jih zadržijo v spominu, medtem ko sprejemajo nove, pa že prevedejo prve. Gre za zelo zapletene kognitivne naloge, za katere je potreben odličen delovni spomin, pa tudi tako imenovana sposobnost izvršilne funkcije. Gre za to, da na neki način »utišamo« tisto, česar ne rabimo, poudarimo željeno, se odločimo, kaj so prioritete. In vse to v realnem času.
Pripoveduje prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu. Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se bomo pogovarjali tudi z Jasno Bauman, direktorico Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik:
Najhujše, kar se tolmaču lahko zgodi, je to, da ustavi roke. Zaradi tega, ker se v kopici sporočil izgubi, nima več rdeče niti, ali pa nastopi zagata, iz katere se ne zna izmotati.
Seveda tu ogromno štejejo izkušnje. Pa, če rečemo, da ima nekdo “uho za tuje jezike”, velja tudi, da ima nekdo “roke za kretanje?”
To je zelo zanimivo vprašanje! Nekaj dela je bilo na tem področju že narejeno, in sicer, ko je treba oceniti nadarjenost pri posameznikih, ki želijo postati tolmači znakovnega jezika. Tu delujejo povsem enaki testi kot pri tolmačih govorjenega jezika. Gre torej za enak set veščin. Če imaš »uho za jezike« pa imaš v primeru znakovnih jezikov »oko za to«.
