Možgani na dlani

Dolgčas ni stran vržen čas in našim možganom nikakor ni dolčas, tudi, ko nam je

Kaj se dogaja v naših možganih, ko niso tako zaposleni z obilico dražljajev, informacij in dela

bored-16811_1920
foto: PublicDomainPictures

»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela.  Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je  povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to smo raziskovali ob pomoči doc. dr. Maje Smrdu, specialistke klinične psihologije in psihologa, prof. dr. Valentina Bucika.

Dolgčas običajno doživljamo kot nek neprijeten občutek. Dolgčas je zanimiv tudi, ker nam telo daje “dvojni odziv”.  Fiziološko se čuti povečano vzburjenje, povišan srčni utrip, tudi stresni hormon koritzol je povišan. Po drugi strani pa nam možgani sporočajo, da smo v mirovanju, da ni dovolj nekih informacij. Bolj je aktivna ta mreža med nevroni, ki je značilna za delovanje kadar smo v mirovanju. Povečana je aktivacija dela v možganih, ki nam določa to, na kaj smo pozorni in na kaj ne.

Zato je ljudem z motnjami pozornosti v takšnem okolju lahko še težje. Doživljanje dolgčasa je seveda subjektivno, različno od posameznika do posameznika, razlaga dr. Smrdu:

V grobem nas lahko ločimo med bolj ekstravertirane in introvertirane. Prvim je v takem obdobju težje, tistim, ki so bolj introvertirani, pa zadostuje že manjša količina dražljajev. Njim bo povsem dovolj, da berejo kakšno knjigo, revijo, da poslušajo ptičke. Potrebujejo bistveno manjšo intenziteto in količino dražljajev, da jih zapolni.

Včasih se najprej prestrašimo tega, kaj bomo zdaj počeli. A hkrati je to tudi priložnost za kreativnost, s tem se strinja tudi prof. Bucik:

Tudi dolgčas in tudi lenarjenje in tudi brezdelje ni stran vržen čas. V tem času se dogajajo nekatere stvari, razmišljamo, tuhtamo, kombiniramo, pa se niti ne vidi, da kaj počnemo. Je pa dobro, da si v časih, kot je ta zdaj, ko smo v drugačnem načinu življenja in vedenja, dobro razmisliti o tem, kako si organizirati čas in delo v tem času.

Osama naj ne bo kazen ali usoda. Vzamemo jo lahko kot priložnost, da določene stvari postavimo na novo, še pripoveduje prof. Bucik. Marsikomu zdaj, v času samoizolacije, celo zmanjkuje časa za vse, kar bi radi postorili.

Če si znamo zapolniti dan, si ga bomo lahko brez težav. Samo malo bolj ustvarjalni in kreativni moramo biti pri tem, kako stvari početi.

Kreativni pa smo lahko vsi, prav tako pa je to odličen čas, da razmišljamo in namenimo čas stvarem, za katere do zdaj časa ni bilo.