Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Andreja Čokl je poklicala redno profesorico dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
Pogovor s prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine
Radi rečemo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato je v določenih situacijah koristno, da se ozremo k podobnim situacijam v preteklosti in iz njih potegnemo nauk ali rešitev. Redna profesorica dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, dobro pozna epidemije, ki so že prizadele človeštvo, in pozorno spremlja tudi dogajanje, povezano s širjenjem koronavirusa. Podpira vse vladne ukrepe in ljudem polaga na srce, naj jih upoštevajo.
“Tam, kjer so se ljudje izolirali, kjer so bili v karanteni, se je širjenje epidemije dalo preprečiti. Italijanski primer kaže, da je najslabša prav neposlušnost. Vladni ukrepi nam narekujejo, da se ne smemo družiti, pa se ljudje tega ne držijo. To je najosnovnejše pravilo! Ne razumemo ga dovolj zares …”
S katerimi epidemijami v preteklosti bi lahko v trenutni situaciji potegnili vzporednice, zakaj je ob novem koronavirusu res potrebno hitro ukrepanje in kakšne so lahko posledice te epidemije, pa v pogovoru.
