Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Mednarodni dan socialne pravičnosti
Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Več kot 60 odstotkov delavcev po svetu je zaposlenih brez delovne pogodbe, manj kot 45 odstotkov jih dela za polni delovni čas, opozarjajo pri Združenih narodih, povečuje se dohodkovna neenakost in priče smo naraščajoči neenakosti na različnih področjih. Mednarodna delavska organizacija letos opozarja, da je edini način za dosego večje socialne pravičnosti zmanjševanje neenakosti, revščine in aktivno reševanje problema podnebne krize. Da je socialna pravičnost odvisna od politične volje, poudarja prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo.
»Pri zagotavljanju socialne pravičnosti gre vedno za to, da se politično odločimo za prerazporeditev družbenega bogastva k tistim, ki si to zaradi osebnih ali strukturnih razlogov, ker so rojeni v transgeneracijski revščini, ker so rojeni bolni, celo ker so ženske ali temnopolti, ne morejo privoščiti.«
Kot še poudarja prof. dr. Darja Zaviršek, ni vedno pravično tisto, v kar se človek rodi, potrebujemo državo in državne institucije, ki zagotavljajo in ohranjajo socialno pravičnost.
»V Sloveniji so v najslabšem položaju mladi med 16 in 26 leti starosti, ker opravljajo prekarna dela in so mizerno plačani, ženske in moški nad 55 letom starosti, ženske nad 75 letom starosti. Po številu revščine med starejšimi ženskami je Slovenija v samem vrhu znotraj evropske unije. Ogroženi so tudi ljudje, ki so kronično bolni, ljudje z ovirami in njihovi svojci, ljudje, ki so trajno brezposelni, Romi in Rominje ter romski otroci.«
Kot pravi prof. dr. Darja Zaviršek lahko danes že kar pregovorno rečemo: bolje kot gre v neki državi otrokom, večja je socialna pravičnost, vendar poudarja, da tudi otroci niso homogena skupina. Pri tem izpostavlja nedavni primer smrti romskega dojenčka, ki je razkril v kako slabih razmerah živijo slovenski romski otroci.
V Sloveniji pa je v zadnjem času tudi veliko govora o kršitvah delavskih pravic. Instagram profil #Delozlom že od novembra lani objavlja pričevanja delavk in delavcev o neznosnih razmerah, ki vladajo v različnih delovnih okoljih. Uredništvo profila Delozlom ostaja anonimno, povezali pa so se z Inštitutom 8. marec. O razlogih za javno razgrinjanje zgodb je direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač povedala naslednje:
»Instagram #Delozlom je v slabim treh mesecih pokazala, da nas ne mučijo zgolj posamezni slabi dnevi v službi, temveč da se na trgu dela srečujemo s sistematičnim in že skorajda normaliziranim izkoriščanjem delovne sile. Plačila so tako nizka, da ne zagotavljajo preživetja. Ob napornih urnikih in zlorabah na delovnem mestu pa je vse bolj prevladujoč odnos delodajalcev ta, da moramo biti hvaležno za vsako priložnost za delo.«
Kršitve se praviloma dogajajo tudi zaradi pomanjkanja znanja in zavedanja ljudi o svojih pravicah. Grobo kršenje delavskih pravic pa se pojavlja na različnih področjih, tudi v akademski sferi. Kot še opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki se posledice slabe socialne pravičnosti kažejo v zdravju. Ljudje razvijejo več depresij, strahov, anksioznosti in kroničnih bolezni. V zahodnem svetu pa beležijo tudi velik porast samomorov.
