Papež Frančišek si je za letos zastavil tri naloge, ki dvigujejo prah: svetovni dogovor o izobraževanju, zagovor pravičnejše porazdelitve sadov svetovnega gospodarstva in reformo ustave vatikanske države. Ob tem ga zasledujeta še najmanj dve lanski zgodbi: problem boja proti pedofilom v cerkvi in vprašanje preseganja duhovniškega celibata. Bergoglia ob temeljnem spreminjanju cerkve kritizirajo z vseh strani.
Bergoglia kritizirajo z leve in desne
Mineva sedem let od začetka pontifikata, ki naj bi po prvih napovedih njegovega glavnega junaka trajal le nekaj let. Če odmislimo kašelj zadnjih dni, je zdravje 83-letnega Jorgeja Bergoglia razmeroma čvrsto – odločnost, s katero spreminja miselnost v nekoč togi cerkveni hierarhiji, pa še nenačeta. Kritiki z liberalnega brega mu očitajo patriarhalni pogled na ženske, neodločnost pri preseganju duhovniškega celibata in nezadostne ukrepe za zajezitev pedofilije v cerkvi. Z drugega brega ga kritizirajo spričo bratenja z drugimi vejami krščanstva, intenzivnega dialoga z muslimani in Kitajsko ter osredotočanja na pastoralo, ki jo Frančišek postavlja pred doktrino. Na letošnji koledar je argentinski papež postavil globalni dogovor o izobraževanju in zagovor pravičnejše porazdelitve sadov svetovnega gospodarstva, še pred poletjem pa naj bi objavil novo vatikansko »ustavo«. Čeprav nekateri opazovalci menijo, da Frančišek več pove, kot pa stori, je v minulih letih že krepko preobrazil organizem, ki združuje dobro milijardo Zemljanov.
