Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti:
- ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom,
- predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc
- in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem.
Novi sistemski zakon obljublja več denarja in razburja z omejevanjem dela starejših raziskovalcev in lastništva nepremičnin
Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, preverja voditeljica Nina Slaček z gosti:
– minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo,
– predsednica sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andreja Gomboc
– in direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič.
Pikalo pojasnjuje dvig sredstev z obrazložitvijo, da se na ministrstvu zavedajo, da je podhranjenost na tem področju največja: »Razvojni preboj Slovenija in s tem tudi višja dodana vrednost bosta možna zgolj z večjim vlaganjem. Ne smemo pa pozabiti na razvoj družbe kot celote.«
»Delovanje znanosti se izboljšuje, a še dolgo časa ne bomo ujeli koraka z ostalim razvitim delom sveta, ki v tem času ni stal na mestu.« Andreja Gomboc
Pa povečana sredstva za znanost – v proračunu za leto 2020 je področju namenjenih 393 milijonov evrov – prinašajo olajšanje in tudi stanje, ko lahko znanstveniki končno lažje zadihajo? Lenarčič o tem: »Začeli smo normalno dihati, a luknja, ki se je začela poglabljati z letom 2012, je za znanost še vedno vidna in bo vidna še nekaj časa, saj ni bilo vlaganja v infrastrukturo in mlade.« Temu pritrjuje tudi Andreja Gomboc.
