Prohibicija je v Sloveniji zares veljala le 12 dni.
1. Svetovna vojna se je končala in v ZDA so nastopila rjoveča 20. leta – obdobje dekadentnih zabav v ritmu charlestona in gospodarskega napredka. Lahko bi rekli, da so si ljudje po koncu vojne dali duška. Vendar je po mnenju nekaterih posameznikov, kasneje društev in nato celo zveznih držav, slavje trajalo predolgo. Začelo se je tiho, nato pa vedno bolj glasno in tudi odmevno nasprotovanje alkoholu, ki je vodilo v eno izmed najbolj zanimivih poglavij tako ameriške kot tudi svetovne zgodovine. Prohibicijo. Kako je ta povzročila razcvet organiziranega kriminala, pahnila revne sloje v uživanje strupenih nadomestkov alkohola in hkrati statistično zmanjšala število obolelih zaradi posledic alkohola? Kako je svoje podpornike našla tudi na naših tleh in kako se je končala?
Grmenje topov 1. svetovne vojne je v Združenih državah Amerike zamenjalo rjovenje glasbe 20. let minulega stoletja – priljubljenega charlestona. Ljudje so v prihodnost zrli z optimizmom, veselili so se življenja in se predajali užitkom, ki pa niso bili po godu tradicionalno konzervativnim krogom v ZDA, ki so takrat na ameriških tleh imeli že dolgo zgodovino, je povedal dr. Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino. Prva svetovna vojna je nasprotnikom točenja alkohola dala dodaten zagon. Posebno vlogo ali če hočete moč so zagovorniki prohibicije dajali tudi vprašanju enakopravnosti žensk.
Prohibicija je naletela na plodna tla tudi na starem kontinentu, v Evropi. Tudi tu so bila treznostna gibanja močna in so imela dolgo tradicijo. Tudi v naših krajih je popolna prepoved točenja alkohola naletela na številne podpornike. Ti niso stali križem rok, ampak so zglede iz Amerike prelili celo v priročnike in časopisne članke. Prohibicija v takem pomenu besede, kot ga poznamo iz Združenih držav, je pri nas trajala vsega 12 dni leta 1920, ko je med železničarskimi demonstracijami na Zaloški cesti prišlo do prelivanja krvi. Pod streli žandarmerijskih enot je padlo trinajst demonstrantov, tudi otroci in ženske, predstavniki oblasti pa so v poročilu o dogodku med drugim zapisali, da je za tragičen dogodek kriva »pijana drhal«, ki je izzvala nasilje. Ta slovenska verzija prohibicije je trajala od 24. aprila do 6. maja leta 1920. Slovenski rojaki, ki so se preselili v Ameriko, so prohibicijo v slovenskih časnikih, ki so izhajali v Združenih državah Amerike, v začetku pozdravili z navdušenjem. Med prohibicijo so kratko znova potegnili revnejši, nižji sloji prebivalstva, saj si niso mogli privoščiti dragega, pretihotapljenega alkohola. Prohibicija je sicer ponekod zmanjšala pitje alkohola, vendar pa je tudi na stežaj odprla vrata organiziranemu kriminalu. Po desetih letih je v svojem bistvu začela šepati – oblasti so imele premalo ljudi, ki bi izvajanje 18. amandmaja dejansko nadzirali, vedno večjo nevarnost in s tem tudi strošek proračunu je predstavljala tudi kriminalna dejavnost. Razlogi za neuspeh prepovedi točenja alkohola pa so, zaključi zgodbo o prohibiciji dr. Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino, enaki kakor tudi danes. In dokler bo tako, ne more uspeti nobena prepoved v nobenem obdobju.
