V tokratni oddaji Prvi na obisku bomo obiskali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s higiensko in zdravstveno-ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja ter s kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev. Deluje kar na enajstih krajih po Sloveniji, ekipa Prvega bo obiskala sedež laboratorija v Mariboru. Ozrli se bomo v zgodovino te ustanove, pokukali na oddelek za mikrobiološke raziskave in izvedeli več o analizah prepovedanih drog. V sredo ob 11.30 na Prvem.
Zametki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano segajo v leto 1922
V tokratni oddaji Prvi na obisku smo obiskali Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki je osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij. Ukvarja se s higiensko in zdravstveno ekološko dejavnostjo, problematiko varovanja okolja ter s kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev. Delujejo kar na enajstih lokacijah po Sloveniji, ekipa Prvega pa je obiskala sedež laboratorija v Mariboru. Ozrli smo se v zgodovino ustanove, pokukali na Oddelek za mikrobiološke raziskave in izvedeli več o analizah prepovedanih drog. Peter Močnik in Cirila Štuber sta se pogovarjala z Zoro Levačič, vodjo lokacije NLZOH v Mariboru, z dr. Majo Rupnik, vodjo oddelka za mikrobiološke raziskave in dr. Romanom Kranvoglom z oddelka za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja, s katerim smo se pogovarjali o analizah drog.
Zora Levačič: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je tisti javnozdravstveni laboratorij, ki izdela večino analiz za javne inštitucije, kot so NIJZ, bolnišnice in druge javne uporabnike.
Izvajajo redne letne monitoringe na področju pitne vode, na področju varne hrane, na področju, igrač, kozmetike, predmetov splošne rabe in materialov, ki so v stiku z živili in pitno vodo. Na podlagi rezultatov teh monitoringov se izdajajo ocene tveganja, skladnosti in varnosti in se lahko predlagajo določeni ukrepi. Rezultate teh monitoringov objavljajo in interpretirajo naročniki.
Dr. Maja Rupnik: “S študenti smo vzeli vzorce z držal na avtobusih mestnega prometa, z držal trgovinskih vozičkov, z denarja, s kuhinjskih gobic za pomivanje posode in z osebnih steklenic s pitno vodo. Študentje so pričakovali, da bo največ mikroorganizmov na denarju in držalih vozičkov v samopostrežnih trgovinah, a so na koncu ugotovili, da ni tako in da je največ mikroorganizmov na kuhinjskih gobicah za pomivanje posode, na balzamih za ustnice in na naših osebnih pitnih steklenicah, kjer se jih dotikamo z usti.”
Zaradi novih drog, ki se neprestano pojavljajo na trgu, je analiza psihoativnih snovi, ki jih v sodelovanju z nevladno organizacijo DrogArt izvajajo anonimno, tako da dobijo vzorce drog od anonimnih uporabnikov, zelo pomembna. Na tak način so namreč lahko sproti seznanjeni s tipom drog, ki tisti hip krožijo med uporabniki, torej imajo pregled nad črnim trgom. Poleg Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki izvaja te analize, ko gre za kriminalne zasege drog.
Dr. Roman Kranvogl: Problem predstavljajo t.i. visoko čiste substance. Čistost heroina se je dvignila s 40-odstotne čistosti tudi na 90-odstotno čistost, kar že predstavlja nevarnost za hude zdravstvene zaplete pri uporabnikih. Običajna čistost heroina, ki prevladuje črnem trgu, je 10 do 15-odstotna.
