Starši naj bodo pri rabi tehnologij dober zgled
Internet je po treh kratkih desetletjih dostopen kjerkoli in kadarkoli, pametne naprave pa skupaj z ogromnimi paketi prenosa podatkov omogočajo neprekinjeno povezljivost. Kakšne so prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivi sodobnega digitaliziranega vsakdanjega življenja? Kako varno uporabljati internet in kako tega naučiti otroke in mladostnike?
Otroci s svojimi telefoni kličejo, pošiljajo sporočila, igrajo igre in so na različnih družabnih oziroma družbenih medijih. Z digitalnimi tehnologijami se srečajo ob rojstvu, uporabljati pa jih začnejo različno, nekateri že zelo zgodaj, ko so še v vozičku, drugi v vrtcu, redki šele v šoli. Kaj je ključno pri varni rabi interneta? Dr. med., spec. pediatrije in spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant:
"Pametna uporaba pametnih telefonov. Zelo je zaskrbljujoče, če je prva reč, ki se je zjutraj dotaknemo, naš telefon in ne nekdo, ki ga imamo radi."
Antropolog doc. dr. Dan Podjed z Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetosti se sprašuje:
"Za alkohol smo lahko definirali, kaj je tista zdrava mera. Kaj pa pri digitalnih tehnologijah, je to 1 GB, 2 GB, 1 ura, dve uri? Lahko postavljamo neke merila, problem je, ker smo starši slab zgled. V telefone in druge naprave gledamo večino budnega časa, samo v telefone zremo povrečno 3 ure in 43 minut dnevno, gledamo tudi televizijo, v službi pa zremo v zaslone računalnikov. Ekran je postal naše okno v svet, zato zelo težko pametujemo otrokom, da je 15 minut dovolj. "
Internet je spojil zasebni in javni prostor, zasebnosti ni več. Marsikaj o sebi razkrivamo sami z objavljanjem na družabnih oz. družbenih medijih, precej več pa z brskanjem po spletu, pošiljanjem elektronske pošte, nakupovanjem prek spleta … skratka, vse kar počnemo na spletu, se beleži, kategorizira in preprodaja. Svetova nista več dva, svet je eden, javno in zasebno sta se zlila. Naši podatki so ta hip ena najvrednejših dobrin na planetu, poudarja Dan Podjed:
" Tisto, kar izstiskajo iz nas, znajo nekateri res dobro uporabiti. V času podatkovnega kapitalizma moramo enostavno preobrniti sistem na glavo in se začeti vrednosti svojih podatkov zavedati. Mi pa trosimo to zlato al pa nafto za sabo ves čas, podjetja in obveščevalne agencije to pobirajo, nam za to celo zaračunajo in nam perejo možgane."
Tehnologiji se ne moremo izogniti, otroci bodo slej kot prej sami na internetu. Tako kot otroka učimo o varnosti v prometu, ga moramo naučiti tudi o varnosti na spletu. To je dolg proces, internet in pametne telefone naj bi starši in otroci na začetku uporabljali skupaj, pravi Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta safe.si Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani:
"Varna raba interneta je tista raba, ko sam sebi ne škoduješ in ne škoduješ drugim na internetu."
Dan varne rabe interneta letos poteka pod sloganom Skupaj za prijaznejši internet s katerim želijo organizatorji odločevalce in druge deležnike pozvati, naj združijo moči pri ustvarjanju prijaznejšega interneta za vse, še posebej pa za otroke in mlade. Negativni komentarji, žaljenje, poniževanje, zastrahovanje, sovražni govor, širjenje laži … grdega obnašanja na spletu je ogromno. Uporabniki ustvarjamo vsebine in od nas je odvisno, kakšne bodo, še poudarja Marko Puschner.
