Nad povprečjem dosežkov v drugih članicah OECD, a ostaja kar nekaj izzivov
Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi pismenosti PISA 2018 izkazali višje znanje bralne, matematične in naravoslovne pismenosti od povprečja dosežkov drugih držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. A primerjava rezultatov v daljšem časovnem obdobju in bolj temeljita analiza podatkov kažeta na kar nekaj izzivov slovenskega šolskega sistema: povprečni dosežki slovenske mladine rahlo, a konstantno padajo, bolj kot v drugih državah OECD-ja se opažajo razlike med spoloma, slabši dosežki mladih z migrantskim ozadjem in tistih, ki izhajajo iz šibkega socialno-ekonomskega okolja. Prav tako so slovenski dijaki nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni ter ne občutijo podpore učiteljev. Kako razumeti te podatke, kakšne usmeritve nam lahko dajo in kaj sploh meri PISA? Gre namreč za program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk, ki nam daje številne in kompleksne podatke, ki pa jih ne gre enoznačno in prelahko posploševati. Prav tako ne smemo zanemariti dejstva, da gre za raziskavo OECD-ja, ta pa deluje na svojih ideoloških temeljih.
Oddajo so pomagali oblikovati: Klaudija Šterman Ivančič, nacionalna koordinatorka PISA za Slovenijo s Pedagoškega inštituta; dr. Fani Nolimal, višja pedagoška svetovalka na Zavodu RS za šolstvo; psihologinja dr. Sonja Pečjak s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar; dr. Damijan Štefanc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Slavko Gaber, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; Paul Stubbs z Ekonomskega inštituta v Zagrebu.
