Turističnih krajev ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu pri avtentični potovalni izkušnji še kako pomemben tudi kulinarični užitek. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družbenih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in v strokovnih krogih. Naj jih naštejemo samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dvoletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 in tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij …
O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov in o zahtevnem poklicu, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in ustvarjanje, razpravljamo s chefinjo in chefi. naši gostje so: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar.
K temu bo pripomogel tudi prihod "kulinarične biblije" Michelinov vodnik
Destinacij ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu kulinarični užitek še kako pomemben pri avtentični potovalni izkušnji. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družabnih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in pri strokovnih krogih. Če jih naštejem samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dveletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021, tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij…
O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov ter o zahtevnosti poklica, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in kreiranje, razpravljamo s kuharsko mojstrico in mojstri: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz Restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar.
“Smo na začetku ene dolge poti. Težko rečem, da Slovenija je gastronomska destinacija. Za to, da postane gastronomska destinacija, se mora verjetno bolj kompleksno razviti.” Ana Roš
Kakorkoli, na zasluženo mesto na gastronomskem zemljevidu sveta bo Slovenijo postavil ravno Michelinov vodnik. STO je za dveletno pogodbo s to rdečo kulinarično biblijo odštela skoraj milijon evrov. Janez Bratovž na to gleda kot na dobro investicijo: “Ta denar ni stran vržen. Vprašajmo se: ali zdaj promovirati to 14 dni na Travel channel-u in isto plačati milijon, ali pa plačati Michelinu in se bo o naši gastronomiji dve leti nenehno pisalo.”
Kot kuharski mojster moraš najprej poznati osnove kulinarike svoje lastne države. Dandanes bi mladi začeli ustvarjati jedi iz svetovne kuhinje, ne pa svoje lastne. Da je bil tudi sam tak na začetku svoje kuharske poti, pravi tudi Luka Košir: “Zato ker si ti kar nekaj mudi in bi rad kar ene par “šteng” prestopil.”
Jakob Pintar sicer spodbuja, da naj v kuhinji mladi vajenci raje opazujejo učitelja, ne pa da slepo zapisujejo recepte: “Sam sem delal za kar nekaj močnih kuharskih imen (Heinz Reitbauer (Steirereck, Dunaj), Gordon Ramsay (Maze, London) in Joel Robuchon (L`atelier de Joel Robuchon, Pariz)op.a.) in sem jih bolj opazoval, kakor pa si zapisoval recepte. To je bilo pomembno zato, ker sem jih na koncu razumel. Če razumeš neko stvar, lahko potem sam pišeš recepte, lahko sam raziskuješ. Ko malega kuharja naučimo razmišljati, takrat bo šele začel uporabljati svojo glavo in takrat se bo tudi začela oblikovati identiteta naše kulinarike.”
