Kolikokrat ste v zadnjem mesecu slišali besede »Srečno novo leto«? A kaj tistemu, ki to voščilo izreče, ter onemu, ki mu je voščilo namenjeno, to sploh pomeni? Kaj je sreča, jo vsi dojemamo enako ali ima vsak svojo predstavo, kako je biti srečen? Verjetno bi vsak posameznik odgovoril nekoliko po svoje, zato je Andreja Čokl poiskala sogovornika, ki o sreči tudi predavata in pišeta knjige. Meik Wiking prihaja iz ene najbolj srečnih držav na svetu, Danske. Poleg tega je direktor Inštituta za raziskovanje sreče, ki je o sreči predaval že v več kot 40 državah po vsem svetu. Polona Kisovec pa o sreči razmišlja v knjigi »Odklopi srečo. Vklopi življenje.«, ki je izšla pred prazniki.
Pogovor s poklicnim raziskovalcem sreče in avtorico knjige o sreči
Sreča in iskanje le-te v zadnjih letih postajata predmet vse več čisto pravih znanstvenih raziskav, medtem ko sta že dolgo tema številnih pogovorov, novinarskih člankov in knjig za samopomoč. Leta 2012 je izšlo tudi prvo Svetovno poročilo o sreči OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države in Meik Wiking prihaja iz ene od njih. Mnogi ga poznajo tudi kot avtorja knjižnih uspešnic »Hygge – Umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykke – Dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu«. O sreči na delovnem mestu in sreči nasploh je na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika.NET predaval na konferenci En.ekonomika & industrija 019, nas pa je zanimalo, kako človek sploh postane poklicni raziskovalec sreče?
“Vem, da se sliši kot čaroben poklic in ljudje si predstavljajo, da cel dan posedam, jem sladoled ter opazujem pasje mladiče. A v resnici se na Inštitutu za raziskovanje sreče trudimo za znanstveni pristop v raziskovanju sreče, dobrega počutja in kakovosti življenja. Upoštevamo statistiko, podatke, študije, dokaze, da bi odgovorili na tri vprašanja: kako meriti nekaj tako neotipljivega in subjektivnega, kot je sreča, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih in kako lahko izboljšamo kakovost življenja.”
Seveda pa Meik Wiking in njegov Inštitut za raziskovanje sreče nista prva, ki sta skušala razvozlati skrivnost sreče. O njej je v stari Grčiji razmišljal že Aristotel. Med tistimi, ki so se raziskovanja sreče lotili v zadnjem času, pa je tudi Polona Kisovec, marketinška strokovnjakinja, avtorica in predavateljica. Pred dobrim mesecem je namreč izšla njena knjiga »Odklopi srečo. Vklopi življenje.« V njej piše, da smo danes pod pritiskom večnega iskanja pojma »popolnosti sreče« predvsem zaradi družbenih omrežij in večnih primerjav z »bolj srečnimi od sebe«.
“Preveč smo obremenjeni s stvarmi, ki jih nimamo, namesto da bi znali ceniti to, kar imamo. Vedno želimo več in več. Tudi če smo 99% srečni, bomo še vedno občutili nesrečo zaradi tistega 1%.”
Kako, če sploh, se je razumevanje sreče spreminjalo skozi zgodovino, katere so najbolj srečne države in zakaj, so bolj srečni moški ali ženske, kaj nam preprečuje, da bi bili srečni, in navsezadnje, je nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, sploh mogoče zares znanstveno izmeriti, pa v pogovoru z obema strokovnjakoma.
