Sotočja

Mladi radi sodelujejo, če dobijo priložnost

Možnosti za vključevanje mladih ne manjka, kar dokazujejo učenci z Gornjega Senika in sodelujoči v projektu pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. Kako pa bo z gledališkim abonmajem SPZ iz Celovca?

pp3
Dobrih projektov ne manjka
foto: Mateja Železnikar

Porabski mlajši, porabski otroci

Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine in da jezik pri tem ni ovira. Prvo radijsko oddajo, ki so jo pripravili, so predvajali na domačem Radiu Monošter in Radiu Agora z avstrijske Koroške. Nekaj odlomkov oddaje Porabski mlajši, porabski otroci lahko slišite v tokratni oddaji.

Učiteljica-asistentka Valentina Novak, ki je pomagala učencem pri pripravi oddaje, je prepričana, da radijski medij mlade zapostavlja:

“Jezikovni izzivi postajajo vse bolj nepremostljivi, če ni poslušalca, govorca.”

Učenci dvojezične šole pa so s svojo oddajo dokazali, da zmorejo.

“Radio z aktivnim vključevanjem mladih dobiva nove poslušalce, hkrati pa jim zastavlja večplastne izzive in jih sooča z vprašanji jezikovne identitete.”

Izzivov za učence osnovne šole Jožeta Kočiša z Gornjega Senika pa z radijsko oddajo ni konec. Kaj vse pripravljajo, lahko slišite v oddaji.

Učiteljica Valentina Novak

foto: Silva Eöry

Na dan z besedilom!

Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja tudi projekt pisanja v slovenskem jeziku – Pisana promlad, ki letos poteka že desetič. Projekt skupaj s krovnima organizacijama koroških Slovencev pripravlja Volbankova ustanova, ki jo je ustanovilo združenje staršev slovenske gimnazije v Celovcu. Ustanova se imenuje po doktorju Jožetu Volbanku, ki je za krepitev slovenske besede na avstrijskem Koroškem namenil precejšen del svojega premoženja. Z njim zdaj upravlja fundacija, ob 10. natečaju pa pripravljajo 10 dodatnih dogodkov, med katerimi bodo tudi Na kavo z   besedilom, filmski večer in nova spletna stran, kjer bodo sodelujoči lahko oddali tudi svoje prispevke.

Miha Verbinc in Mateja Rihter

foto: Mateja Železnikar

Vse od začetka pri Pisani promladi sodeluje Miha Vrbinc, vodja programske skupine za pripravo tem in član strokovne žirije, ki med vsemi prispelimi prispevki izbere najboljše.

“V teh desetih promladih sem doživel veliko rast. Tako, kar se tiče sodelovanja učenk in učencev, kakor tudi v jezikovni kvaliteti tega, kar učenci napišejo.”

Kako pa bo v prihodnje z gledališkim abonmajem Slovenske prosvetne zveze (SPZ) iz Celovca, ki omogoča, da rojaki spremljajo predstave slovenskih profesionalnih gledališč? Ne najbolje, pravi vodja SPZ Mitja Rovšek. Slovensko ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo projekt, naj za to zdaj ne bi imelo pravne podlage, čemur pa naš sogovornik ne verjame. Denar namreč dobijo gledališča iz Slovenije, ki gostujejo na avstrijskem Koroškem. Gostovanja so za koroške Slovence zelo pomembna, dodaja Rovšek.

“Kakovost je pač doma v profesionalnih gledališčih, kjer so še posebej pozorni na jezik in koreografijo, in so tako tudi zgled našim gledališkim producentom, naši igralci pa se lahko iz predstav veliko naučijo.”

 

‘Idej mi nikoli ne zmanjka’

Mlajšo aktivno generacijo društva Bazovica na Reki je septembra lani okrepila nova tajnica Sandra Grudenić, doma z Bistriškega, ki pa si je svojo družino ustvarila v bližini Reke. Po izobrazbi vzgojiteljica je delovne izkušnje nabirala tudi na različnih drugih področjih, od turizma, kulture in podjetništva do prevajalstva in poučevanja slovenščine (po modelu C) na reški osnovni šoli Kozala. To jo je pripeljalo tudi do sodelovanja s slovenskimi organizacijami na Reki, vodenja zelo odmevne delavnice Poletje v Bazovici za najmlajše in sodelovanja s krovno organizacijo. Idej ji nikoli ne zmanjka, pravi naša sogovornica, prepričana, da morajo mladi (p)ostati prioriteta.

Sandra Grudenić in pred. SD Bazovica Zvonimir Stipetić

foto: Marjana Mirković

Slovenska podjetnost v FJK

Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Ugotovili so, da med slovenskimi podjetji na Tržaškem in Goriškem prevladujejo kmetijska, obrtniška in mala industrijska podjetja, da je dobra polovica družinskih podjetij, večina pa jih deluje v lokalnem okolju. Kako spodbudno pa je okolje, v katerem delujejo? Tudi o tem v pogovoru z raziskovalko Norino Bogatec.

Prisluhnite oddaji!