Marko Naberšnik: Knjiga je neranljiva.
Film je od nekdaj črpal navdih iz literarnih del, številni filmi tako niso delo izvirnega scenarija, ampak so povzeti po knjigah, ki so lahko knjižne uspešnice ali pa le krajše novele, prirejene za veliko platno. V luči drevišnje premiere televizijske nadaljevanke, posnete po kriminalnem romanu Jezero, avtorja Tadeja Goloba, se v nedeljskem jutru sprašujemo o procesu ekranizacije. Ali slab film, posnet po knjižni predlogi, lahko knjigi škodi? Režiser Marko Naberšnik pravi, da ne:
“Film nikoli – tudi, če je slab – ne more škoditi knjigi. Če je pa film dober, se pa oboje nekako vzajemno obogati. Tisti, ki so knjigo brali, jo bodo vedno gledali kot eno osnovno celoto. In Feri Lainšek je mene popolnoma razbremenil občutka pritiska. To je temelj dobrega sodelovanja.”
Marko Naberšnik je režiser dveh filmov, posnetih po literarni predlogi Ferija Lainščka: Šanghaj in Petelinji zajtrk. Slednji je bil do nedavnega tudi najbolj gledan slovenski film. Gre pa za dva različna medija, ki govorita v različnem jeziku. Film govori s sliko in zvokom, knjiga pa z besedami in mislimi.
“Rdečo nit sem ohranil, a v filmskem scenariju sem naredil ogromno sprememb – od tega, da imajo nekateri liki celo drugačna imena, do tega, da sta začetna in končna lokacija v Petelinjem zajtrku drugačni kot v knjigi. A občutek in rdečo nit je pri ekranizaciji treba ohraniti.”
