Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku meseca obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. O aktualnih pa tudi največjih preteklih izzivih bodo spregovorili predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle. Pogovor je pripravila Andreja Gradišar.
40 let Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v začetku decembra obeležilo 40-letnico svojega delovanja. Cilj 76 članov, ki so se na ustanovni skupščini zbrali 8. decembra 1979, je bilo sistematično, mednarodno primerljivo zbiranje in interpretiranje podatkov o pticah na območju naše države ter raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti. Danes je članstvo bistveno večje, osnovni cilji pa ostajajo enaki. »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij,« je zapisano na spletni strani društva. Če bi morali izbrati na lestvici od 1 do 10, bi lahko stanju za ptice v Sloveniji danes dali oceno 6, se strinjajo predsednik DOPPS-a Rudolf Tekavčič, varstvena ornitologinja in vodja varstvenih projektov Katarina Denac ter varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja Tilen Basle.
“Težko bi dal super dobro oceno. Imamo nekaj terenov za številko 10, ponekod pa za 1, ker se res mačehovsko obnašamo do ptic. Tu je težava predvsem kmetijska politika, zaradi uporabe preveč pesticidov,” oceni Tekavčič. “Slovenija je za ptice zelo zanimiva, stanje narave in naš odnos do ptic pa ni perfekten. Ljudje imajo velikokrat še vedno predstavo, da za varstvo narave bo pa poskrbel nekdo drug. A seveda bi lahko bilo še precej slabše,” doda Basle.
Delovanje društva je nekoč in še vedno temeljilo na prostovoljcih. “Vse je odvisno od osebnega angažmaja in predanosti ter vztrajnosti,” pove Katarina Denac in za primer navede enega od naravnih rezervatov, ki ga upravlja DOPPS, Škocjanski zatok:
“Ta rezervat je bil previdene za zasutje in gradnjo industrijske cone. Grozila mu je popolna degradacija. potem pa so se lokalni ornitologi odločili, da tega ne bodo dopustili. S pomočjo ministrstva za okolje in prostor jim je uspelo obnoviti habitate. Rezultati tega so bili v preteklih desetih letih zelo pozitivni. S pravilnim upravljanjem se je pojavil cel kup novih gnezdilk in tistih, ki so tam pozimi ali med selitvijo. To so mala čigra, polojniki, rdečenogi martinci, mali deževniki. Rezervat se je razcvetel.”
DOPPS je bil v 40 letih delovanja večkrat na nasprotnih bregovih z državo. Eden bolj znanih primerov so vetrne elektrarne na Volovji rebri. Takrat so državo tožili in tožbo tudi dobili. ARSO pa je izdal odločbo, ki je ugotavljala, da tam okoljevarstvenega soglasja za gradnjo vetrnic ne more biti. Sodelovanje je včasih lažje s podjetji ali posamezniki, ugotavljajo sogovorniki, in navedejo primer Ospa. Tja se je velika uharica nedavno vrnila tudi zaradi sodelovanja plezalcev, ki so opustili neprimerne smeri v steni.
