Tržaški literat Marko Kravos o odnosu do zamejskih založb, ravnatelji šol o povezovanju mladih, nastaja nova strategija Slovencev na Hrvaškem, kaj pa načrtujejo v Sakalovcih
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne energije se pogovarjamo s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom.
Založništvo tržaškega tiska, kjer je bil več kot 20 let glavni urednik, mu ni bil samo dom, ampak tudi bojni konj, pravi. Nagrado razume kot priznanje za svoje delo, s katerim je skušal priključiti Primorsko vsaj pisateljsko v podalpski slovenski prostor in tako obogatiti Slovenijo. Prepričan je, da bo literatura ostala.
“Knjiga bo ostala zbirni punkt za različne ustvarjalne izzive in bralci bomo vedno. Literatura se bo pisala in tudi zamejstvo bo živelo s knjigo.”
Kako pa ocenjuje razmere v zamejskem založništvu?
“V Italiji so tri slovenske založbe, razmeroma neusklajene, predvsem pa neprisotne na slovenskem knjižnem trgu.”
Prepričan je, da bi morali več vlagati v to prisotnost ne samo knjige, ampak ustvarjalne energije.
“To je vprašanje cirkulacije po organizmu, ki mora živeti v periferičnih organih, kakor smo mi izpostavljeni v Trstu, Gorici in Benečiji, s toliko večjo zavzetostjo, skrbjo, da ta pretok od popka, kjer je Ljubljana, deluje.”
Ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške pojasnjujejo, kakšno vlogo ima šola pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov.
Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Trgovske akademije iz Celovca, Zalka Kuchling, ravnateljica celovške Slovenske gimnazije, in Maja Lapornik, ravnateljica tržaškega tehniškega zavoda Žiga Zois so prepričani, da je šola ključna pri utrjevanju in ohranjanju narodne identitete, pa tudi mednarodnem sodelovanju in povezovanju z matično državo. Ali kot pravi Maja Lapornik:
“Brez šole se to zelo težko udejanja.”
Z željo opogumiti rojake k novim pobudam za širitev slovenščine v javnih ustanovah in k odločnejšemu zavzemanju za uveljavitev manjšinskih pravic na Hrvaškem, pa tudi, da bi začrtali strategijo, je Zveza slovenskih društev na Hrvaškem konec tedna na Reki pripravila prvo delovno srečanje za vsa društva ter svete in predstavnike slovenske narodne manjšine. Srečanja se udeležila več kot polovica vabljenih – od Gorskega kotarja in Karlovca, Splita in Istre – Poreča, Buzeta, Labina, Lovrana in Opatije –, do Reke in bližnjih Matuljev. In to je dober obet tudi za pripravo strategije.
V Sakalovcih v Porabju so v okviru čezmejnega projekta ETHOS LAND pripravili rokodelsko delavnico. Tudi za prihodnje leto pa imajo cel kup načrtov, pomembnih za razvoj občine, pravi županja Valerija Rogan.
Prisluhnite!
