Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Stussiner, Jovan Hadži, Matija Dermastja
JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju jamskih hroščev in mehkužcev. Ustvaril je obsežne, lepo urejene in dobro dokumentirane zbirke, ki so zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Entomolog in malakolog Jožef Stussiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljubljani.
—–
JOVAN HADŽI, zoolog svetovnega slovesa, znan zlasti po izvirnih prispevkih k preučevanju razvoja živalstva, je deloval najprej v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Tu je dosegel mednarodni ugled in pol stoletja plodno deloval za razvoj in napredek naravoslovja med Slovenci. Leta 1907 je doktoriral iz filozofije, jeseni istega leta pa še iz naravoslovja, kemije in geografije. 1920. leta je na nanovo ustanovljeni ljubljanski univerzi prevzel katedro za zoologijo in začel preučevati živalstvo v kraškem podzemlju in v alpskem gorstvu. Do 2. svetovne vojne je odkril več kot sto novih vrst in rodov, izdelal pa je tudi prvo zoogeografsko karto Jugoslavije. Dve desetletji je bil upravnik Inštituta za biologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki so ga pozneje poimenovali po njem. Zoolog Jovan Hadži se je rodil na današnji dan leta 1884 v Temišvaru v Romuniji.
—–
Novinar MATIJA DERMASTIA je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in nato svojo poklicno pot začel pri časopisu Slovenski poročevalec (predhodniku današnjega Dela). Bil je predvsem športni novinar, pozneje pa urednik ljubljanske redakcije, glavni in odgovorni urednik revij Avto in ITD ter komentator za gospodarsko in notranjo politiko. Bil je tudi uspešen športnik – kolesar in predvsem košarkar. Igral je za Akademski športni klub Olimpija, bil dolgoletni kapetan moštva in z njim petkrat državni prvak. Za jugoslovansko reprezentanco je v letih od 1957 do 1959 odigral 24 tekem, tudi na dveh svetovnih prvenstvih in na njenem prvem gostovanju na Kitajskem. Matija Dermastia se je rodil na današnji dan leta 1933 v Punta Križi na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan leta 1906 so v Berlinu z mednarodno pogodbo sprejeli znak SOS za mednarodni znak za ladje v nevarnosti. Sestavljen je iz Morsejevih znakov in pomeni, da grozi ladji resna neposredna nevarnost, zato prosi za nujno pomoč. Na splošno sicer velja prepričanje, da SOS pomeni kratico za angleške besede “save our souls” – rešite naše duše (tako naj bi med potapljanjem ladje vpili angleški mornarji), a ta znak so izbrali le zaradi tega, ker je preprost. Oddajati ga znajo tudi ljudje, ki niso strokovnjaki za radiotelegrafijo, signalizirati pa ga je mogoče še z zvočnimi ali svetlobnimi signali. Znak SOS so prvikrat uporabili avgusta leta 1909, ko je poklicala na pomoč ameriška ladja “Azeoahoe”.
Sicer pa je zdaj po sklepu mednarodne pomorske organizacije uveljavljen nov, sodobnejši sistem obveščanja o morebitni nesreči. Tako zdaj sateliti posredujejo klice na pomoč tistim, ki skrbijo za reševanje na morju, in hkrati določijo natančen položaj ladje v težavah, klasični SOS pa še vedno lahko uporabljajo manjše ribiške in priobalne ladje. Sicer pa je beseda SOS postala tudi simbol za mesta, s katerih lahko pokličemo na pomoč, na primer telefonski stebrički ob avtomobilskih cestah, telefoni na nekaterih gorskih prelazih v alpskih deželah, tipke ob posteljah v bolnišnicah in domovih za ostarele in podobno.
