Niz novembrskih epizod oddaj o ALS končujemo z vprašanjem – kako naprej? To je vprašanje, ki ga je avtorica oddaj Mojca Delač zastavila mag. Stanki Ristič Kovačič, prof. dr. Borisu Roglju, prof. dr. Ammarju Al Challabiju in doc. dr. Blažu Koritniku. Vsak med njimi je tesno poklicno povezan s to boleznijo in ima dolgoleten vpogled v razvoj znanja o amiotrofični laterarni sklerozi. Navdih vsemu pa bo seveda tudi tokrat zgodba Dabiza Riana.
Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Kateri izzivi in ključna vprašanja so pred amiotrofično lateralno sklerozo?
Niz novembrskih epizod oddaj o ALS končujemo z vprašanjem – kako naprej? To je vprašanje, ki smo ga zastavili mag. Stanki Ristič Kovačič, prof. dr. Borisu Roglju, prof. dr. Ammarju Al Challabiju in doc. dr. Blažu Koritniku. Vsak med njimi je tesno poklicno povezan s to boleznijo in ima dolgoleten vpogled v razvoj znanja o amiotrofični lateralni sklerozi. Navdih vsemu pa bo seveda tudi tokrat zgodba Dabiza Riaña.
Prof. dr. Al Challabi je direktor Centra za bolezen motoričnega nevrona v bolnišnici King’s College v Londonu. Pri vprašanjih o prihodnosti je razmišljal o zgodnjem prepoznavanju in odkrivanju, tehnologiji, matičnih celicah, genetiki in še čem.
V 90s letih prejšnjega stoletja so našli pri gen povezan z ALS, danes jih poznamo že več kot 25. Zaradi tehnologije, pa tudi večjega mednarodnega sodelovanja. S pomočjo interneta se lahko spoznanja raziskav delijo, obstajajo tudi vedno boljše statistične metode. Prav tako obstaja prednost kliničnih študij, saj je znanje o tem, kako narediti uspešno klinično študijo, pomembno, sploh pri bolezni kot je ALS. Tu je vedeti kaj merimo in kako merimo, zelo zahtevno.
